(PISMO BRALKE) Lastninjenje in okupiranje sedežev v javnih prevoznih sredstvih

Potniki, ki vstopajo, imajo samoumevno pravico do prostega sedeža, saj mnogi vozovnico tudi plačajo.

Fotografija je simbolična.
Fotografija je simbolična.
Igor Napast

DR

Datum 17. marec 2026 05:15
Čas branja 2 min

Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu.

NASTAVI ↗

Morda ste takoj pomislili, da to počnejo mladi. Težja kategorija so zame upokojenci, ki naj bi bili vzor mladim. 

Z vnukom sva se med počitnicami peljala z vlakom iz Maribora v Celje v Tehnopark. Vlak je bil kar zaseden. Šele na koncu vagona olajšanje. Štirje sedeži levo, sedi samo ena oseba. In štirje sedeži desno, prav tako sedi samo ena oseba. Z vnukom sedeva in takoj se zgodi hladen, verbalni napad gospe penzionistke, zakaj sva morala sesti prav tu, ker ima ona težavo z nogo. Vljudno vprašam, ali zato potrebuje štiri sedeže. Pogledam na levo stran, kjer so tudi prosti trije sedeži. Hladen pogled potnice, sogovornice gospe.

Nobenega prijaznega pozdrava, povabila, da prisedeva. Na vseh prostih sedežih okoli njiju prtljaga, oblačila. Z vnukom sedeva na dva  prosta sedeža od osmih. Vnuk obmolkne, samo gleda skozi okno, izgubil je vse navdušenje nad izletom zaradi taķšnega sprejema in odziva.

Ob takem vzdušju nisem hotela prikrajšati vnuka za vožnjo z vlakom. V drugem vagonu sem našla dva prosta sedeža in po petnajstih minutah zapustila olastninjena sedeža.

Olajšanje za vnuka, za mene pa grenak priokus pomanjkanja in izgubljanja vrednot prijaznosti, spoštljivosti in samorefleksije. Toliko bolj, ker je bila nergava gospa iz pedagoškega poklica in je vse prehitro pozabila visoke etične standarde v svoji stroki.

Potnici sta pred Celjem izstopili, nobenih znakov težav z nogo pri gospe, ki je lastninila sedeže, in energični koraki obeh potnic na načrtovano pot.

Zakaj to pišem? Ker se kot upokojena pedagoška delavka čutim odgovorno, da  nagovorim vse državljane in državljanke, ki uporabljajo  javne prevoze, da ne izvajajo ponižujoče prakse lastninjenja in zavzetja sedežev za svoje udobje. Kaj takega se ne bi smelo dogajati. Zlasti zato, ker imamo upokojenci velik previlegij, da so javni prevozi brezplačni. In še vedno se pričakuje, da smo vzor mladim. Potniki, ki vstopajo, imajo samoumevno pravico do prostega sedeža, saj mnogi vozovnico tudi plačajo.  

Branka Hribar, Maribor

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
Katero sadje si najraje privoščite v poletnih mesecih?
Breskve.
11%
69 glasov
Nektarine.
12%
75 glasov
Marelice.
5%
30 glasov
Češnje.
14%
90 glasov
Jagode.
6%
35 glasov
Lubenice.
30%
186 glasov
Melone.
2%
15 glasov
Borovnice.
8%
49 glasov
Maline.
6%
38 glasov
Nekaj drugega.
2%
15 glasov
Ne jem sadja.
3%
20 glasov
Skupaj glasov: 622