V ponedeljek, 1. 9. 2025, sem pri zadnjih poročilih na Pop TV gledal soočenje prof. dddr. Andreja Pleterskega in gospoda Aleša Primca. V soočenju je g. Aleš Primc predstavljal koalicijo proti zastrupitvi, akademik prof. dddr. Andrej Pleterski pa je zastopal zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.
Zakon je bil sprejet na podlagi referenduma, ker se je večina volivcev odločila za možnost, da sami odločajo o svojem življenju. Sprejet je bil brez prisile in je rezultat razmišljanja posameznika. G. Primc s strici iz ozadja sedaj glasovalcem na referendumu jemlje pravico do izbire končanja življenja. Z zbiranjem podpisov za ponovni referendum si dovoli posegati v odločitev posameznika. Ob tem se sklicuje na globoko vernost, krščansko držo in ljubezen do bližnjega, namesto da bi navedel, kateri člen zakona je sporen in potrebuje širšo obravnavo. Še več, ob tem zavaja ljudi in jih straši, da se bo možnost, ki jo ponuja zakon, množično zlorabljala v korist pokojninske blagajne.
Zanimivo je, da organizatorji zbiranja podpisov posameznikom ne povedo, koliko evrov so vzeli s svojim podpisom iz državne blagajne za izvedbo referenduma, kajti ob izvedbi referenduma bodo ta sredstva preko davkov vrnili v državni proračun. Porabljena sredstva bi se lahko koristneje porabila za pomoč slovenskim družinam, ki z muko zbirajo sredstva za zdravljenje svojih otrok v tujini, katerega zneski dosegajo milijon in več dolarjev. V pripravi referenduma ni sledi "samaritanstva", na katero se sklicuje g. Primc.
Diskusija s strani gospoda Primca je potekala pod nivojem, žal tudi voditelj tega ni zaznal in opozoril diskutanta, da ni za šankom, ampak v TV-studiu. Postal je nervozen, ko mu je profesor Pleterski povedal, po čigavem nalogu je v studiu. Trditev profesorja je bila večkrat potrjena v javnih nastopih slovenskih škofov. G. profesorja je označil kot lažnivca in satanista, ki podcenjuje gledalce.
G. Primc ni imel drugega argumenta zoper zakon, zato je govoril o možnosti zlorabe zakona, kot da boš lahko ampulo s strupom kupil v vsaki trafiki. Ob tej skrbi za paciente ne morem niti mimo tistih zdravnikov, ki imajo ugovor vesti in podpirajo RKC. Če tako skrbijo za človeka, ne morem razumeti, da jih ne motijo čakalne vrste, v katerih pacienti čakajo na prvi pregled več kot leto dni, kar lahko povzroči predčasno smrt.
Profesor Pleterski je zakon obrazložil tako, da ga lahko razume vsakdo, ki ima možnost misliti s svojo glavo. Za izvedbo zakona je potrebno izpolnjevati določene korake, ki vodijo do dokončne odločitve. Občan mora poskrbeti za potek zadnje ure že takrat, ko je povsem pri polni zavesti in se o tem podpiše notarska listina. To še ni vse, odločitev se sprejema na več nivojih in komisijah, ki bodo formirane za potrebe zakona. Šele njihova končna odločitev bo omogočila izvedbo pomoči pri končanju življenja.
Novi Sloveniji in g. Primcu ni jasno določilo zakona, ki pravi, da mora biti kot razlog smrti navedena diagnoza. Dali so dopolnilo, da mora biti zapisano, da je bila smrt povzročena s strupom. Kot laik sem mnenja, da mora biti zapisana ena ali več diagnoz pokojnega, ki bi ob forenzični preiskavi vzroka smrti pokazala, ali je bila diagnoza v takšnem stadiju, ko ni več možnosti ozdravitve in je bila uporaba sredstva upravičena.
Naj g. Primcu dodam še svoje videnje zadnje ure. Že do sedaj sem izkoristil vse možnosti, ki jih daje zakonodaja na področju zdravstva, da ne dovoljujem posegov, ki bi me obdržali pri življenju, če ni možnosti ozdravitve. Dovoljujem le uporabo anestetikov za blažitev bolečine do zadnje ure. Ob uveljavitvi zakona bom uredil vse potrebno za zadnjo uro po moji, ne po "božji" volji.
Glede na potek soočenja se g. profesorju zahvaljujem za briljanten nastop.
Ivan Ajtnik, univ. dipl. inž. stroj., Maribor
Dobrodošli!
Pisma bralcev, vaše argumentirane refleksije na dom in svet, poslej objavljamo vsak dan od ponedeljka do četrtka. Vabljeni z največ 4800 znaki na [email protected].
Stališča bralcev ne odražajo nujno stališč uredništva.
