Po osamosvojitvi sem šel na volitve s prepričanjem, da bodo zmagali tisti naši, tisti ta pravi, tisti, ki so podaljšana roka nas navadnih smrtnikov. Sedaj hodim na volitve v upanju, da bodo "zmagali" tisti, ki bodo naredili najmanj škode. Na žalost je pri meni tako.
Nekoč mi je prijatelj rekel: "Veš, Vlado, rad bi, da mi kdo pove, kateri so tisti naši; ne levi ali desni, ampak tisti pravi, tisti, ki delajo za dobrobit vseh nas." Ostal sem tiho, ker odgovora nisem poznal in ga ne poznam še dandanes.
Da je Slovenija razklana kot še nikoli, vemo že vsi. Vprašanje je, koliko je tistih, ki zares gledajo na vse skupaj objektivno. Sam si prizadevam, da ne bi bil "usekan" ne levo ne desno, obenem se pa zavedam, da je to zelo težko.
Menim, da je pri 99 odstotkih Slovenk in Slovencev odločilno to, pri kateri vojski so bili njihovi starši, stari starši itd. v drugi svetovni vojni. Če so bili pri partizanih, so v glavnem "levi", če so bili pri nasprotni strani, so pa "desni". Prepričan sem, da gre pri vsem tem cirkusu samo za to in nič drugega, kajti kot pravijo, kri ni voda. Mojo staro mamo partizanko so med drugo svetovno vojno ubili. Pri vsem svojem prizadevanju, da ne bi bil pristranski, se večkrat ujamem, da me zaradi korenin povleče levo.
Glede na negativno klimo, ki že lep čas vlada pri nas, sem prepričan, da tako opevane sprave v doglednem času še ne bo. Nekoč verjetno bo, ampak to bo prišlo spontano takrat, ko bo sovraštvo zvodenelo. Ne glede na to, ali se imamo ali pa nimamo radi, ostane dejstvo, da bomo morali skupaj živeti. Prej ko bomo to dojeli, bolje bo za nas vse.
Vlado Jeremič, Izola
Dobrodošli!
Pisma bralcev, vaše argumentirane refleksije na dom in svet, objavljamo vsak dan od ponedeljka do četrtka. Vabljeni z največ 4800 znaki na [email protected].
Stališča bralcev ne odražajo nujno stališč uredništva.
