Najava uvedbe davka za lastnike psov je med mnogimi sprožila veliko ogorčenja. Predlagatelji zelo ozko iščejo odgovore na vprašanje, ki bi moralo imeti kolektivno zavezo družbe, v tem primeru družbeno odgovornost do živali. Reševanje tega vprašanja zanemarja z znanstvenimi študijami potrjene terapevtske lastnosti živali v odnosu do ljudi. Prisotnost hišnega ljubljenčka dokazano blagodejno vpliva na psihofizično stanje posameznika. Stik z živaljo sprošča hormon sreče in s tem vpliva na boljše počutje, tudi na zdravstveno okrevanje posameznika. Že dolgo je znana in priznana tudi terapija s psi, ki pozitivno vplivajo na starejše ljudi, saj izboljšujejo njihovo koncentracijo in občutek notranjega miru. Podobno učinkuje tudi hipoterapija, terapija s konji. Prednosti takih pristopov so spoznali tudi v mnogih domovih za starejše, kjer so že pred leti uvedli "domskega psa". Spomnim se veselja stanovalcev Doma pod Gorco v Mariboru, ko so se prvič srečali s svojo domsko zlato prinašalko Zlatko. Tudi psička Min v Domu starejših občanov Tezno, pes Capi v enoti Muretinci Doma upokojencev Ptuj in še mnogo drugih po Sloveniji bogati življenja ljudi.
Po novo predlagani rešitvi, ki to ni, bi bili namreč obdavčeni lastniki psov, ki so po mnenju predlagateljev glavni krivci za zapuščene živali. Vse lastnike psov metati v isti koš je velika napaka, pravzaprav krivica. Poti hišnih ljubljenčkov do novega doma so različne. Nekateri se odločajo za pasemske, "čistokrvne" pse, drugi pa sprejmejo v svoj dom pse iz zavetišč. Oboji morajo biti po veljavni zakonodaji evidentirani, zdravstveno oskrbljeni in zavedeni v centralnem registru. Zunanjemu opazovalcu se lahko zdi, da je za reševanje financiranja zavetišč za pse in mačke pač najbolj priročen register, v katerem so zavedeni psi. V Sloveniji je bilo 18. avgusta 2024 registriranih okoli 151.000 psov. Podatki so iz Centralnega registra hišnih živali, spletne aplikacije, ki jo vodi Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Mikročipiranje psov je leta 2011 nadomestilo tetoviranje evidenčnih številk, ki je bilo v uporabi do tedaj. Še naprej pa ostaja nerešeno vprašanje čipiranja in s tem tudi evidence o številu živečih mačk v državi, za katero nihče nima prave rešitve. Vsakdo, ki je kadarkoli obiskal katero od zavetišč za živali, dobro ve, da (na žalost) tudi mačke velikokrat končajo v zavetiščih.
Novi predlog popolnoma ignorira kolektivno odgovornost družbe, torej odgovornost vseh v družbi do pomembnih družbenih vprašanj, med katerimi bi moral biti tudi spoštljiv in odgovoren odnos do živali. Iz perspektive odgovornega skrbnika psa ta predlog tega kaznuje in mu nalaga dodatne finančne obveze, ki že v startu niso majhne. Naši sosedje Avstrijci so izračunali, da znašajo stroški za skrbnika v življenjski dobi enega psa okoli 15.000 evrov ali več. V Sloveniji je situacija verjetno zelo podobna.
Z vidika politične filozofije je družbena pogodba model, ki opredeljuje avtoriteto oblasti nad posameznikom. Zakoni naj bi bili rezultat skupne volje!
Info INPEA točka, zanjo Borut Ambrožič, Maribor
