Mogoče še nekaj dejstev ob tem pomisleku. Primorsko, Istro, Dalmacijo in Južno Tirolsko je Rusija po tajnem Londonskem sporazumu med Rusijo in Italijo s sopodpisniki po koncu prve svetovne vojne obljubila Kraljevini Italiji za vojaško sodelovanje na strani Rusije proti Avstro-Ogrski. Na mirovnih pogajanjih leta 1919 v Saint-Germainu in s pogodbo, sklenjeno med Avstrijo in državami antante, se je to udejanjilo in so ta ozemlja odvzeli Avstriji in dodelili Kraljevini Italiji. Dravska banovina v SHS in kasneje v Kraljevini Jugoslaviji je segala do Triglava, Postojne in Ilirske Bistrice. Do konca druge svetovne vojne je bilo to območje del Kraljevine Italije.
Na Pariški mirovni konferenci po drugi svetovni vojni so 10. februarja 1947 sklenili novo mirovno pogodbo, ki je začela veljati 15. septembra 1947. Mirovno pogodbo so sklenile zmagovalke druge svetovne vojne na eni strani in poraženke na drugi strani. Italija se je s podpisom pogodbe odpovedala vzhodnemu delu Primorske (brez Trsta z okolico in Gorice), večjemu delu Istre, Zadru in jadranskim otokom, odstopila (ceded) jih je Jugoslaviji.
V četrtem poglavju mirovne pogodbe, v 11. členu, se Italija zaveže, da bo Federativni ljudski republiki Jugoslaviji odstopila (ceded) teritorij zahodnega dela Slovenije in obnovila meje. V Trstu in okolici je bilo ustanovljeno Svobodno tržaško ozemlje, razdeljeno na cono A pod nadzorom zaveznikov in cono B pod nadzorom jugoslovanske vojske.
Na mirovnih pogajanjih po drugi svetovni vojni je bila ponovno začrtana meja med Italijo in Jugoslavijo, ki je bila kasneje dokončno potrjena z Osimskim sporazumom. Sloveniji sta bila po pogodbi dodeljena del Istre in del Primorske.
Velik del Primorske, kjer še vedno živi veliko Slovencev, je ostal zunaj slovenskih meja.
Jordan Kodermac, Solkan
