Praznik vrnitve Primorske k matični domovini simbolizira zmago slovenskega naroda nad tujim zatiranjem, je v poslanci ob današnjem dnevu zapisala predsednica republike Nataša Pirc Musar. Naj bo praznik spomin "na vse pogumne ljudi, ki so se borili za slovensko ozemlje, in hkrati opomnik vsem nam, da imeti državo ni samoumevno", je dodala.
"Slovenija in zlasti Primorska danes praznujeta," je uvodoma zapisala predsednica. "Primorci niso in ne bodo pozabili, kaj pomeni ostati zunaj domovine proti svoji volji. Občutili so neizprosno roko tujca, ki je želel nasilno izbrisati njihov narodni pečat," je poudarila.
Po prvi svetovni vojni so ljudje s tega območja po njenih besedah skoraj 25 let doživljali hudo italijanizacijo. Italijanski fašistični režim je ukinil vse slovenske organizacije, ustanove, zveze in združenja, ki so delovali na kulturnem, političnem, prosvetnem, šolskem, gospodarskem, športnem, socialnem in verskem področju, prisilno jim je spremenil slovenska imena, je spomnila.
Slovenci, ki so bili takrat italijanski državljani, so se začeli upirati režimu, pripadniki tajnih organizacij Borba in TIGR pa so bili med prvimi antifašisti v Evropi. "Dajali so zgled in pogum odločnim primorskim upornikom tudi med drugo svetovno vojno, saj so se z vsemi močmi vključili v narodnoosvobodilni boj z jasnim ciljem osvoboditi Primorsko in jo priključiti k matični domovini," je nadaljevala Pirc Musar.
Po kapitulaciji Italije leta 1943 so partizanske sile osvobodile nekatera območja, a končna rešitev statusa Primorske je prišla šele po vojni. 15. septembra 1947 je bila s Pariško mirovno pogodbo določena nova meja, ki je večino Primorske vrnila Jugoslaviji in s tem tudi Sloveniji, a vsa slovenska ozemlja vendarle niso bila priključena Sloveniji in je del Slovencev ostal v Italiji, je povzela takratno dogajanje.
"Naj bo današnji dan spomin na vse pogumne ljudi, ki so se borili za slovensko ozemlje, in hkrati opomnik vsem nam, da imeti državo ni samoumevno, temveč zapuščina, s katero moramo ravnati z vso skrbnostjo," je sklenila predsednica.
Klakočar Zupančič ob prazniku
Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je v poslanici ob dnevu vrnitve Primorske k matični domovini poudarila, da je lahko danes slovenska Primorska vzor celotni skupnosti evropskih držav, kako skrbeti za sožitje ljudi na narodnostno mešanih področjih. S tem Slovenija kaže pravo pot reševanja odprtih vprašanj na nemirnih mejnih področjih, meni. Po navedbah predsednice DZ sta bili za priključitev Primorske Sloveniji najpomembnejša temelja Pariška mirovna pogodba, ki je začela veljati 15. septembra 1947, in Londonski memorandum izpred skoraj natančno sedmih desetletij ob osimskih sporazumih. "Žal je skoraj tretjina Slovencev po teh sporazumih ostala izven meja matične domovine," je poudarila.
Izpostavila je, da so prvi zapisi o prihodu Slovanov na to ozemlje stari že več kot 1300 let. Zgodovinsko je bilo to področje pogosto nemirno, saj je bilo torišče različnih interesov številnih držav. To še posebej velja za 20. stoletje, v katerem so bili Slovenci deležni velikih pritiskov, še posebej po tem, ko so v Italiji prevzeli oblast fašisti. A upornega duha Primorcev pritiski niso zlomili, je prepričana Klakočar Zupančič.
"Prav v teh dneh se je državni zbor odločil preimenovati današnji praznik tako, da je upošteval besede, ki jih za ta zgodovinski trenutek uporabljajo domačini," je še zapisala. Po izglasovani spremembi zakona o praznikih in dela prostih dnevih bo tako 15. september poslej praznik priključitve, in ne več vrnitve Primorske k matični domovini.
Kot je predsednica DZ še poudarila v poslanici, je danes Primorska slovensko in srednjeevropsko pomorsko okno v svet, stičišče z naravnimi lepotami bogatega in plodovitega kraškega sveta z Alpami ter čudovito dolino smaragdne Soče. "Neomajni uporniški duh njenih prebivalcev, ki je zavel skozi našo državo s priključitvijo Primorske k matični domovini, pa je bogastvo, za katero moramo biti posebej hvaležni," je zatrdila in vsem voščila ob prazniku.
