Timotej Milanov
Potem ko so slovenski kmetje prejšnji teden po celotni Sloveniji izvedli opozorilni protest "zaradi nevzdržnih razmer" v panogi, zdaj čakajo na odziv vlade. Med drugim jih skrbi omejevanje kmetijske dejavnosti zaradi okoljevarstvenih zahtev, v prvi vrsti morebiten sprejem predlagane evropske uredbe o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev in zmanjšanje uporabe pesticidov za 50 odstotkov, na občutljivih območjih, kot so tudi območja Nature 2000, pa bi bila njihova uporaba povsem prepovedana. To bi v Sloveniji zajelo več kot 40 odstotkov vseh kmetijskih zemljišč. "Če bo uredba prišla v veljavo, res ne vemo, kako bomo lahko preživeli. V Sloveniji je veliko kmetij, ki imajo vsa zemljišča na občutljivih območjih," pravi Anton Medved, predsednik Sindikata kmetov Slovenije.
Kmetijstvo se mora prilagajati okoljskim izzivom
"V Sloveniji je kmetijstvo v pretežni meri trajnostno, vendar se soočamo z velikimi okoljskimi izzivi, ki se jim mora prilagajati tudi kmetijstvo. Z evropskim zelenim dogovorom in zakonodajo, ki se pripravlja na ravni EU, se evropska politika vedno bolj usmerja v varovanje okolja in podnebja. Poseben poudarek je na varstvu okolja in narave ter ohranjanju kmetijskih zemljišč, kar naj postane prednost in ne ovira gospodarjenja," so v odzivu zapisali na ministrstvu za kmetijstvo, ki ga vodi Irena Šinko, in dodali, da je treba zato iskati priložnosti v dvigu kakovosti, shemah kakovosti, ekološkem kmetijstvu, dobrobiti živali in povečanju znanja. "Da bo mogoče več proizvesti z manj vplivi na naravne vire in podnebje. Zato potrebujemo znanje, ustrezne pridelovalne tehnologije ter sodobno in konkurenčno živilskopredelovalno industrijo." V okviru strateškega načrta skupne kmetijske politike v obdobju 2023-2027 je na voljo 1,8 milijarde evrov, od tega bo največ denarja namenjenega krepitvi konkurenčnosti in odpornosti kmetijskega sektorja. Tudi predsednik vlade Robert Golob je po poročanju STA povedal, da bo vlada nadaljevala dialog s kmeti, a da nakopičenih težav ne bo možno rešiti v nekaj dnevih. A kmetje pričakujejo, da jih bodo predstavniki vlade sprejeli v desetih dneh, da bi začeli skupaj iskati rešitve, v nasprotnem primeru napovedujejo zaostrovanje protestnih aktivnosti.
"Sliši se veliko, a je drobiž"
Na kmetijskem ministrstvu so med drugim navedli še, da je vlada zaradi suše in višjih cen krme na trgu zagotovila pomoč živinorejskim kmetijam v višini 4,5 milijona evrov, zaradi visokih cen reprodukcijskega materiala pa je sprejela ukrepe pomoči v višini 1,96 milijona evrov za pomoč čebelarskemu sektorju. Navajajo še 5,2 milijona evrov pomoči v podporo proizvajalcem mleka, 2,1 milijona evrov finančnih nadomestil zaradi visokih cen energentov in 15 milijonov evrov za sofinanciranje kmetijskega repromateriala. Pravijo še, da je vlada prejšnji teden izdala tudi odlok o finančnem nadomestilu zaradi visokih stroškov pridelave jabolk in hrušk v višini 1,75 milijona evrov. "Sliši se veliko, a ko to razdelimo na posamezne enote, vidimo, da je drobiž. Kmetje smo tako za drage energente dobili 6,36 evra po hektarju. Za draga gnojila smo dobili 54 evrov po hektarju, ravno toliko tudi za podporo za mleko in za prašičerejo. Vse to je zaradi draginje absolutno premalo, zato se je absurdno na to sklicevati," glede tega pravi Medved.
Slikali bi se zdaj z Dončićem, zdaj s kmeti
Po podatkih sindikata se je protestov udeležilo okoli 5000 kmetov, protestni val pa očitno želijo zajezditi tudi v opoziciji, saj so ga na družbenih omrežjih angažirano promovirali vidni predstavniki SDS in NSi, v slednji so prav na dan protesta sklicali celo tiskovno konferenco na to temo.
"Vsi slovenski politiki se želijo slikati z Luko Dončićem. Enako je zdaj z nami, ko nam je protest uspel, politika pa bi bila rada zraven. A mi ne želimo, da se vmešava. To je stanovska težava, ki jo bomo rešili sami. Pred protestom sem tudi povedal, da ne želimo prisotnosti političnih strank na nobeni od protestnih lokacij. To bi bil začetek razdora med nami. Stranke naj si drugje poiščejo svojih pet minut pozornosti," pravi Medved, ki je sicer, enako kot veliko drugih kmetijskih funkcionarjev, član zunajparlamentarne SLS. Dodaja, da v sindikatu nikoli ne govorijo o strankarskih zadevah. "Če bi tako ravnali, bi se vedno skregali. Nikoli ne govorimo o politiki, temveč samo o težavah v kmetijstvu. Imamo pa sicer med nami člane tako levih kot desnih političnih strank, a jih jaz o tem ne sprašujem, saj vsi v prvi vrsti delamo z dušo za kmete."
Ne gnojijo na pamet
"Kmetje nismo proti nadzoru, želimo trajnostno kmetovati, tako v ekonomsko-socialnem smislu kot v okoljskem. Danes več nihče ne gnoji na pamet, temveč izvajamo analizo zemlje, da bi bila poraba gnojil optimalna. Prav tako so gnojila postala tako draga, da bi bilo drugačno ravnanje nerazumno. Enako je s škropljenjem. Tudi organska gnojila, ki jih kmet pridela na kmetiji, razvažamo kontrolirano na podlagi analiz. Tisti, ki tega ne počne, ne more dohajati trendov v kmetovanju, ampak tega je danes v Sloveniji zelo malo, skoraj nič," pa Medved odgovarja na očitke, da se želijo kmetje zgolj izogniti sodobnim okoljevarstvenim zahtevam.
Da se je kmetijska problematika začela politizirati, kaže tudi nedavna skupna seja državnozborskih odborov za zadeve EU in kmetijstvo, ki jih vodita poslanca Franc Breznik (SDS) in Vida Čadonič Špelič (NSi). Na seji je kmetijska ministrica Šinkova kmetom pritrdila in povedala, da se Slovenija ne strinja s predlogom Evropske komisije glede popolne prepovedi fitofarmacevtskih sredstev na občutljivih območjih, saj bi to po njenih besedah pomenilo opuščanje kmetijske proizvodnje in posledično vplivalo na samooskrbo. "Predlagana prepoved pa dejansko tudi prepoveduje uporabo fitofarmacevtskih sredstev, ki so dovoljena v ekološkem kmetijstvu, kar pomeni, da bi bilo tudi ekološko kmetijstvo zelo oteženo na teh območjih." Kljub temu člani odborov niso potrdili sklepov, s katerimi so želeli politiko pozvati k nasprotovanju sprejetja sporne evropske uredbe.
