Timotej Milanov
Po ruski vojaški invaziji v Ukrajini so države Evropske unije pokazale veliko enotnosti. Opazna izjema pa je Madžarska, saj se je med drugim odločila, da v Ukrajino ne bo pošiljala orožja, prav tako ne bo dovolila prevoza orožja čez svoje ozemlje. Kot je sporočil madžarski zunanji minister Peter Szijjarto, je njihova prva naloga preprečiti, da bi se Madžarska kakor koli vmešala v vojno v Ukrajini, s tem da želijo zaščititi svoje državljane in rojake v zamejstvu, tovrstne pošiljke orožja pa da so lahke tarče vojaških napadov, je še zapisal. Pa je ocena o potencialni nevarnosti realna ali gre pri tem za pretiravanje? "Vse je odvisno od percepcije. V vojnah so vedno neposredni in posredni udeleženci. Vsaka oblika podpore eni od vpletenih strani se lahko razume kot posredno sodelovanje v oboroženem spopadu, ni pa to nujno," pojasnjuje profesorica obramboslovja na Fakulteti za družbene vede dr. Maja Garb in pravi, da jo samostojna odločitev Madžarske vseeno nekoliko skrbi. "Če bodo določene države solirale v nasprotju z dogovori glede pomoči znotraj Evropske unije in Nata, ne bo v redu." Tudi nekdanji poveljnik Generalštaba Slovenske vojske in nekdanji veleposlanik na Madžarskem Ladislav Lipič meni, da pri potezi Madžarske z varnostnega vidika ne gre za pretiravanje: "Takšna nevarnost je objektivno možna. Čeprav obstajajo različni načini izvedbe transporta orožja, s katerimi se zmanjšujejo možnosti za nevarnost."
Kje in koliko je Orban odvisen od Putina
Poleg varnosti pa odpira odločitev še pomembnejše vprašanje: ali se Madžari sploh lahko odločijo drugače? Kot je znano, je predsednik madžarske vlade Viktor Orban zaveznik ruskega predsednika Vladimirja Putina, njuno zavezništvo pa je vidno tudi skozi projekte velikih vrednosti. Orban se je tako še v začetku februarja v Moskvi srečal s Putinom in želel pri njem med drugim doseči povečanje količin zemeljskega plina, ki bi ga Rusija dobavila Madžarski. Že lansko leto so Madžari z Gazpromom sklenili dve dolgoročni pogodbi o dobavi plina do leta 2036. Rusi igrajo tudi osrednjo vlogo pri gradnji dveh novih blokov madžarske jedrske elektrarne Paks. Ne samo da bo elektrarno zgradila ruska družba Rosatom, temveč so Rusi v obliki posojila Madžarom priskrbeli tudi večino denarja za ta več kot 12 milijard evrov vredni projekt. V Budimpešti je od leta 2019 tudi sedež mednarodne investicijske banke IIB, v kateri imajo Rusi največji lastniški delež, služila pa naj bi tudi kot pomemben kanal za ruske obveščevalne aktivnosti.
Ali lahko torej povezanost države z Rusijo vpliva na njeno delovanje tudi pri skupnih evropskih odločitvah? "Zagotovo. Z neposrednim napadom Rusije na Ukrajino ni več poti nazaj, karkoli bo kdo naredil v smislu dajanja ali odrekanja podpore, ne bo več nevtralno. Tudi zato je ta vojna tako problematična, ker je povzročila tovrsten preobrat. Države imajo v mislih vsaka svoje gospodarstvo, baltske in severnoevropske pa v prvi vrsti svojo varnost," prvi Garbova. Tudi Lipič je podobnega mnenja: "Vsako dejanje je neke vrste politično dejanje. Različni interesi posameznih držav bodo vidni pri vsakem njihovem dejanju v odnosu do vojne v Ukrajini. Tudi ta prepoved prevoza orožja kaže na to."
Manjšine in možnost regijskih konfliktov
Vojna v Ukrajini je še ena, ki se je začela pod pretvezo zaščite manjšine agresorskega naroda v drugi državi. Tudi to postavlja pod posebno luč aktivnosti držav, ki so v preteklih letih intenzivno izvajale politike finančne podpore zamejskim rojakom in tako krepile svoj vpliv na ozemlju sosednjih držav. V tem oziru v Evropi prav gotovo sproža največ skrbi primer Republike Srbske, ki zaradi teženj njenega voditelja Milorada Dodika po odcepitvi srbske entitete od Bosne in Hercegovine pomeni nevarnost za vznik novih konfliktov. Poleg Srbije Dodika podpirata prav Putin in Orban.
Tudi Madžarska je v prejšnjih letih namenila milijone evrov podpore svoji manjšini v državah tako imenovanega karpatskega bazena, tudi v Sloveniji. V občini Lendava so lani Szijjartu celo podelili naziv častnega občana, med drugim tudi zaradi njegove vloge pri zagotovitvi madžarskih razvojnih sredstev za Prekmurje. Ali lahko večja vojna, kakršni smo priča v Ukrajini, sproži tudi manjše regijske konflikte, ki izvirajo iz prej opisanih aktivnosti? "Vsak tak konflikt vsebuje to nevarnost. Nikoli ne vemo, kaj se plete v ozadju, in do tega bi lahko prišlo tudi ob še večjem zaostrovanju razmer v Ukrajini. Mogoče vodje držav, ki imajo apetite po izgubljenih ozemljih, vidijo zdaj priložnost, da skozi politično reševanje nastalega konflikta v prihodnosti dosežejo cilje, ki so si jih zastavili tam, kjer imajo bistveno večje interese, kakor je tudi v primeru vlaganj Madžarske v Prekmurju. Pri manjših državah se ozemlja ne zavzemajo samo z vojnami, temveč se lahko to doseže tudi s kapitalom. To je na prvi pogled manj boleče, v daljšem časovnem obdobju pa daje enak rezultat," pravi Lipič. Po mnenju Garbove je težko špekulirati, ali države podpore manjšinam že izvajajo z mislijo na dogajanje v prihodnosti. "Kar lahko vidimo, je, da gre za iskanje novih volivcev v drugih državah, kar je eden od neposrednih političnih učinkov tovrstnih podpor. V primeru Ukrajine je šlo seveda za neke širše interese, kar se je pokazalo že na Krimu. Sedanja vojna pa je šla daleč preko težnje po zaščiti lastne manjšine."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
