Državni svetniki so na včerajšnji seji z 21 glasovi za in enim proti sprejel odločitev o vložitvi zahteve za začetek postopka ocene ustavnosti več členov novega Zakona o gostinstvu (ZGos-1). Odločitev je bila sprejeta s prepričljivo večino.
V Združenju sobodajalcev Slovenije (ZSS), Zavodu Gostoljubnost slovenskih domov (ZGSD) in Združenju lastnikov nepremičnin (ZLAN) potezo pozdravljajo. Ocenjujejo jo kot pomemben korak k ponovni vzpostavitvi pravne varnosti v dejavnosti, ki naj bi bila po njihovem mnenju z novim zakonom postavljena v negotov položaj.
Sporni členi zakona
Zahteva za ustavno presojo temelji na več očitkih o kršitvah ustavnih pravic. Med drugim naj bi zakon posegal v pravico do zasebne lastnine, omejeval svobodno gospodarsko pobudo ter posegal v načelo lokalne samouprave. Kritiki opozarjajo tudi na kršitev načela zaupanja v pravo, saj naj bi bili ponudniki postavljeni pred prekratke roke za prilagoditev. Med ključnimi so časovne omejitve opravljanja dejavnosti, ki jo zakon omejuje na največ 60 dni letno, v nekaterih primerih celo na 30 dni.
Državni svetniki opozarjajo, da nova zakonska ureditev na področju kratkotrajnega oddajanja nepremičnin "omejuje opravljanje dejavnosti kratkotrajnega oddajanja na način, ki presega dopustne okvire urejanja gospodarske dejavnosti in lahko dejansko onemogoči opravljanje te dejavnosti, s čimer posega v ustavno pravico do svobodne gospodarske pobude".
Nova ureditev po njihovem mnenju posega tudi v svobodo izbire načina uporabe nepremičnine, kar je bistven element lastninske pravice iz ustave. Posega tudi v ustavni položaj lokalnih skupnosti ter krši načela pravne države in načelo zakonitosti delovanja uprave. Državni svet opozarja tudi na morebitna neskladja s pravom EU-ja. Zakon naj bi bil neusklajen z evropsko uredbo, saj ne uvaja jasnega sistema identifikacijskih številk za posamezne nastanitvene enote, kar bi lahko povzročilo težave pri oglaševanju na platformah, kot sta Airbnb in Booking.com.
Pomen dejavnosti za gospodarstvo
V ZSS, ZGSD in ZLAN poudarjajo, da ima dejavnost zasebnih nastanitev pomembno vlogo v slovenskem turizmu. Po njihovih podatkih predstavlja približno četrtino vseh turističnih nočitev v državi. Letni promet naj bi znašal okoli 260 milijonov evrov, s širšimi učinki pa skoraj milijardo evrov v lokalnih okoljih. "Kljub manjšemu deležu prihodkov v proračun prispevamo večji absolutni znesek davčnih obveznosti kot celoten hotelski sektor," so jasni.
Zaradi bližajoče se turistične sezone državni svetniki predlagajo prednostno obravnavo zadeve in začasno zadržanje spornih določb zakona. Opozarjajo, da bi lahko brez takšnega ukrepa nastale težko popravljive posledice za gospodarstvo in ugled Slovenije kot turistične destinacije.
