Župani, tudi bodoči, so lahko tik pred volitvami dvakrat zadovoljni. Občine bodo imele več in bodo kmalu lažje dihale, četudi je predsednik vlade Marjan Šarec priznal, da je pravkar doseženi dogovor o višini povprečnine v prihajajočem letu le prvi korak in bi si želeli župani višjo povprečnino. Občine naj bi kmalu finančno lažje usmerjale tudi svoj razvoj. To jim je ob podpisu dogovora o povprečnini obetal finančni minister Andrej Bertoncelj, ko je upal, da bodo davek na nepremičnine uvedli s 1. januarjem 2020. Torej čez dobro leto. Postal naj bi, tako finančni minister, "pomemben vir financiranja aktivnosti, ki jih imajo občine tako pri razvojnih kot drugih investicijskih aktivnostih". O samem davku na nepremičnine ni rekel ničesar.
Ne danes, koalicija o davku šele naslednji petek
A v sredo je že viselo v zraku, da bo javnost tako izvedela o bodočem davku na nepremičnine veliko novega danes, torej po srečanju financarjev iz davčnega dela ministrstva s koalicijskimi člani odbora za finance. Vsaj tako so najavili. Pred časom, ko je bila še trdno v sedlu, je prav tako v petek načrtovala predstavitev nepremičninskega davka koaliciji zdaj že razrešena državna sekretarka in nekdanja ministrica za finance Mateja Vraničar Erman, ki naj bi bil jo prav ta davek stal funkcije. Vendar je predstavitev bodočih možnih različic davka na nepremičnine zaradi razrešitve sekretarke takrat odpadla.
Dodatne obremenitve z novim davkom na nepremičnine so za obrtnike nesprejemljive
OZS: Za lokal v Tolminu petkrat več
Zato pa so se že začeli oglašati tisti, ki menijo, da bi morali tudi ob razmišljanju o bodoči obdavčitvi nepremičnin v vladi in državnem zboru pomisliti, kdo naj bo davka oproščen. Denimo Katoliška cerkev. Včeraj so pohiteli s konkretnimi izračuni tudi v Obrtno-podjetniški zbornici (OZS). Javnosti so sporočili: Davek na nepremičnine bo udaril obrtnike in podjetnike. Dajatev se bo v povprečju dvignila za 173 odstotkov.
Da bi koalicijski člani odbora za finance lažje presojali o bodočem davku na nepremičnine, so jim strokovne službe v OZS postregle s konkretnimi izračuni. Pri obrtnikih in podjetnikih v različnih občinah so zbrali 51 letošnjih odločb z obračunanim nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ). In preračunali, koliko davka na nepremičnine bi ti isti obrtniki plačali, če bi pri obdavčitvi upoštevali Gursovo vrednost njihovih nepremičnin in bi bile poslovne nepremične obdavčene 0,6-odstotno.
Ugotovili so, da bodo lastniki poslovnih nepremičnin najmanj občutili spremembo obdavčitve v Kobaridu. S kar 500 odstotkov več davka kot znaša NUSZ pa naj bi nova dajatev na nepremičnine obremenila lastnike poslovnih lokalov v Tolminu. Po izračunih OZS mu sledi s 455 odstotkov povečano dajatvijo Izola.
19,83 odstotka več davka kot NUSZ bodo plačali v Dravogradu.
198,36 odstotka več bodo plačevali v Slovenski Bistrici.
57,85 odstotka višji bi bil davek v Šmarju pri Jelšah.
7,84 odstotka manj bi plačali v Murski Soboti.
14,40 odstotka manj v Velenju.
15,49 odstotka manj v Šentjurju.
