STA, A.L.
Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu.
NASTAVI ↗Ob tem so poslance DZ pozvali, naj zakon zadržijo, saj ga lahko politiki izrabijo za razkrivanje novinarskih virov.
"Predlog zakona politikom omogoča dostop do klicev novinarjev, sporočil in virov, preden o dostopu odloča sodišče. Ko je vir razkrit, ni poti nazaj. Podpiramo državljansko pobudo o referendumu in pozivamo slovenske poslance, da zadržijo zakon, ki ogroža zaupnost novinarskih virov," je v objavi poudaril direktor praške izpostave RSF Pavol Szalai.
Dodali so, da Evropsko sodišče za človekova pravice venomer poudarja, da morajo biti zakonski predlogi, ki predvidevajo razkrivanje novinarskih virov, pred sprejetjem predmet neodvisnega pravnega pregleda. Brez pregleda je zakon namreč v nasprotju z 10. členom evropske konvencije o človekovih pravicah, ravno tako pa "vsem žvižgačem in virom pošilja grozeče opozorilo".
Zbiranje 40.000 podpisov se je začelo v sredo in bo potekalo do 14. julija. Pobudo za referendum je sprožila skupina državljanov s prvopodpisanimi nekdanjimi člani odbora za varstvo človekovih pravic, ki so ga ustanovili pred 38 leti. Podpise so tako prispevali Franco Juri, Pavel Gantar, Spomenka Hribar, Gregor Tomc, Rastko Močnik, Igor Vidmar in Vlado Miheljak.
Novela zakona, ki jo je DZ sprejel konec maja, med drugim omejuje možnost izpodbijanja akta o odreditvi preiskave pred ustavnim sodiščem, posamezniki, ki so predmet preiskave, te možnosti po novem ne bi več imeli. Po mnenju pobudnikov referenduma novela odpravlja eno ključnih varovalk, ki danes preprečuje politično zlorabo parlamentarnih preiskav. Preiskovanec bi lahko zaradi kršitev človekovih pravic vložil tožbo v upravnem sporu v osmih dneh od vročitve končnega poročila preiskovalne komisije DZ. DZ pa tudi ne bi mogel odrediti preiskave o isti stvari, o kateri je že sprejel končno poročilo.
