Davčna politika, državne naložbe in pomanjkanje delovne sile so med ključnimi gospodarskimi vprašanji pred volitvami, pri katerih politične stranke ponujajo precej različne rešitve – od sprememb dohodnine in davkov na kapital do novih pristopov pri zaposlovanju tujcev in povezovanju izobraževanja z gospodarstvom.
Razbremenitev dela ali višji davki na kapital?
V SD menijo, da Slovenija potrebuje celovito davčno reformo, ki bi v skladu s priporočili mednarodnih in domačih institucij zmanjšala obremenitev dela ter izboljšala položaj delavskega in srednjega razreda. To bi uravnotežili s pravično in zmerno obdavčitvijo premoženja s progresivnimi tisočinkami (več ko imaš premoženja, več tisočink plačaš) v razponu od 0,1 do 0,5 odstotka letnega davka. Predlagajo tudi preoblikovanje obveznega zdravstvenega prispevka in izenačitev prispevnih stopenj.
V stranki Prerod se zavzemajo za zmanjšanje davčno-prispevnih pritiskov na plače in poenostavitev sistema z manj izjemami in večjo preglednostjo. Pri obdavčitvi kapitala in premoženja izhajajo iz načela davčne pravičnosti: bremena ne smejo ostajati pretežno na delu. "Konkretnih stopenj ne določamo, bomo pa v pogajanjih vztrajali pri uravnoteženju davčnih bremen in ukrepih za stabilnost in predvidljivost."
Tudi v SDS napovedujejo davčno in prispevno politiko, usmerjeno v razbremenitev dela in krepitev konkurenčnosti podjetij, da bi zaposleni imeli višje neto plače. "V koalicijsko pogodbo bomo zapisali spremembo dohodninske lestvice, postopni dvig splošne olajšave, uvedbo družinske dohodnine ter razvojno kapico." Napovedujejo tudi ponovno vzpostavitev enostavnega in predvidljivega sistema normirancev. "Pri obdavčitvi kapitala bomo zagovarjali enotno in pregledno obravnavo vseh kapitalskih naložb ter spodbujali razvoj slovenskega kapitalskega trga. Davka na nepremičnine ne bomo uvedli, znižali bomo tudi davek na dolgoročno oddajanje v najem."
V NSi, SLS in Fokusu bi v koalicijsko pogodbo predlagali višjo splošno dohodninsko olajšavo in preoblikovanje dohodninske lestvice za višje neto plače, zlasti za srednji razred. Predlagajo tudi razvojno kapico, ponovno vzpostavitev razumnih prihodkovnih pragov ter dvig meje prihodkov pri polnih normirancih s 120.000 na 150.000 evrov. Uvedli bi tudi sistem pavšalne obdavčitve z manj birokracije za mala podjetja.
Ključni ukrep Gibanja Svoboda na področju razbremenitve dela bo postopna razvojna kapica za razbremenitev najbolj produktivnega kadra in večjo konkurenčnost gospodarstva. Predlagajo tudi dvig splošne olajšave, zvišanje meja dohodninskih razredov in davčne spodbude za nekatere skupine zaposlenih. Na mizi je tudi znižanje obdavčitve kapitalskih dobičkov oziroma vrnitev prvotne ureditve, saj so v tem mandatu davek začasno zvišali zaradi sanacije poplav.
Pri obdavčitvi premoženja želijo uravnotežiti razmerje med obdavčitvijo dela in premoženja, ne da bi ogrozili socialno varnost ljudi, pri čemer bi premoženje, ki ne služi bivanju, prispevalo več. Napovedujejo tudi ugodnejšo davčno politiko za podjetja, ki vlagajo v nove tehnologije, med drugim omogočanje prenašanja davčnih izgub za inovativna zagonska podjetja, ki v prvih letih še nimajo dobička.
Tudi v Demokratih predlagajo celovito razbremenitev dela. Kot ključne ukrepe navajajo dvig splošne dohodninske olajšave na 7000 evrov, spremembo dohodninske lestvice z ukinitvijo 50-odstotnega razreda in združitvijo zgornjih dveh razredov v enotno 40-odstotno stopnjo ter uvedbo razvojne kapice pri prispevkih na ravni 2,5-kratnika povprečne plače. O uvedbi družinske dohodnine ne razmišljajo.
Predlagajo tudi znižanje davka na kapitalske dobičke s 25 na 15 odstotkov ter skrajšanje obdobja do davčne oprostitve z uvedbo degresivne lestvice. Za sistem normiranih s.p. predlagajo vrnitev ugodnejših davčnih pogojev in dodatno poenostavitev za najmanjše podjetnike – pavšalne mesečne prispevke 250 evrov za s.p. z letnim prometom do 15.000 evrov. Ne podpirajo pa uvedbe novih davkov na premoženje.
V Levici in Vesni se zavzemajo za višjo obdavčitev dohodkov iz kapitala (kapitalskih dobičkov, dividend, obresti, najemnin), dohodkov pravnih oseb in premoženja, zlasti nepremičnin, z izvzetjem nepremičnin razumne vrednosti, v katerih ljudje živijo ali jih uporabljajo kot vikend. Če javne finance dopuščajo, podpirajo tudi znižanje davka na dodano vrednost za nekatere proizvode in storitve.
Znižanje davkov na delo vidijo v znižanju davkov in prispevkov na delo ter hkratnem zvišanju obdavčitve pasivnih dohodkov, dohodkov pravnih oseb in premoženja, predvsem nepremičnin. "Drugi pristop je razširitev davčne osnove na vse vrste dohodka – namesto cedularne obdavčitve bi se dohodki od dela in kapitala sešteli, od celote pa odmerili dohodnina in prispevki."
V stranki Resni.ca napovedujejo zvišanje splošne davčne olajšave in razbremenitev drugega in tretjega dohodninskega razreda. "Izpad bomo pokrili tako, da bomo upokojencem omogočili do 15 ur dela na teden brez posega v pridobljeno pokojnino, kar pomeni približno 60.000 novih polnih zaposlitev in pokrije večino izpada zaradi razbremenitve plač." Napovedujejo tudi razbremenitev davka od dohodkov pravnih oseb in kapitalskih dobičkov, vendar bi kapitalske dobičke obremenili s petodstotnim prispevkom za zdravstvo s kapico pri trikratniku povprečne plače.
Kje naj država ostane lastnik – in kje ne
Demokrati menijo, da mora država ohraniti lastništvo le v podjetjih strateškega pomena za nacionalno varnost in ključno infrastrukturo. Pri drugih podjetjih, tudi Telekomu Slovenije, podpirajo postopen in premišljen umik države, saj zasebno lastništvo po njihovem praviloma prinaša več konkurenčnosti, inovativnosti in učinkovitosti. Pri energetiki naj država ohrani strateški nadzor nad infrastrukturo, tržni del dejavnosti pa bi lahko deloval v zasebni lasti. Vsak primer bi presojali posebej.
SD privatizacije državnih naložb ne načrtuje, odprti pa so za vstop države v podjetja s strateško vlogo za varnost in razvoj države. Predlagajo ustanovitev sklada za varno starost, v katerega bi prenesli državne naložbe, njihovi donosi pa bi dodatno financirali pokojninski sistem. V sklad bi se stekali tudi prihodki iz izkoriščanja naravnih virov.
V stranki Prerod ne podpirajo privatizacije "kar počez", temveč selektivne odločitve glede na javni interes, strateške potrebe in ekonomske učinke. Ključ vidijo v profesionalnem, preglednem upravljanju državnega premoženja z jasnimi merili, transparentnimi imenovanji, merljivimi cilji ter nizko toleranco do političnega kadrovanja in klientelizma.
V Svobodi menijo, da se mora država premišljeno umikati iz nestrateških naložb z javno prodajo delnic (IPO), s čimer bi oživili Ljubljansko borzo in državljanom omogočili sodelovanje pri dobičkih uspešnih podjetij.
Levica in Vesna menita, da morajo podjetja v državni lasti ohraniti ključno vlogo pri zagotavljanju osnovnih storitev, zlasti v javnem prevozu in pošti. Namesto osredotočanja na dobiček predlagajo kazalnike, kot so vlaganja, razvoj zaposlenih in delovni pogoji, pri portfeljskih naložbah pa zagovarjajo delavsko solastništvo in upravljanje.
V Resni.ca menijo, da naj se država čim manj vmešava v gospodarstvo in se osredotoči na infrastrukturne in socialne projekte. Te bi financirali prek Slovenskega razvojnega sklada (npr. prometna infrastruktura, nuklearka) in demografskega pokojninskega sklada za socialno varnost mladih in upokojencev, financiranih z domačimi obveznicami in sredstvi EU ter naložbami na mednarodnih trgih.
Tudi v NSi, SLS in Fokusu zagovarjajo umik države in politike iz gospodarstva, ob ohranitvi večinskega državnega lastništva v strateških podjetjih na področju prometne, transportne in logistične infrastrukture ter elektroenergetskega sistema.
V SDS napovedujejo ustanovitev Nacionalnega demografskega sklada, ki bi upravljal državne naložbe, povečal njihovo donosnost ter zagotovil stabilne vire za financiranje pokojnin in demografskih izzivov.
Kako uskladiti izobraževanje in potrebe gospodarstva
V SD menijo, da Slovenija dolgoročno ne more vzdržati poslovnega modela "nemška kakovost za slovensko ceno", saj so industrijske verige podvržene močni cenovni optimizaciji. Zato moramo inženirsko odličnost, inovativnost in prodajne sposobnosti usmeriti v razvoj tehnologij prihodnosti. Hitra rast zaposlovanja tujcev v panogah z nizko dodano vrednostjo po njihovem ohranja model, ki ne prispeva k dvigu produktivnosti. "Zagovarjamo olajšano zaposlovanje visokotehnoloških talentov, kjer imamo velik primanjkljaj, medtem ko je v dejavnostih z nizko dodano vrednostjo potreben restriktivnejši pristop. Postopke je treba digitalizirati ter vzpostaviti štabne enote za hitrejšo obdelavo vlog, vključno s presojo in soglasji upravnih organov."
V SDS bi pomanjkanje delovne sile reševali s povečanjem delovne aktivnosti mladih in starejših ter z ustvarjanjem pogojev za daljšo delovno aktivnost tistih, ki že izpolnjujejo pogoje za upokojitev. "Omogočili bomo hkratno prejemanje plače in polne pokojnine," napovedujejo. Ključno je tudi boljše povezovanje izobraževalnega sistema s potrebami gospodarstva. Postopke zaposlovanja bi poenostavili in digitalizirali, delovnopravno zakonodajo pa naredili bolj predvidljivo in prožno.
V Resni.ci zagovarjajo omejeno in ciljno zaposlovanje tujcev, predvsem strokovnjakov. Po njihovem množične migracije pritiskajo na cene stanovanj in plače. Rešitev vidijo v aktiviranju upokojencev ter bolj prijazni obdavčitvi plač, ki bi preprečila odliv možganov.
V Prerodu pomanjkanje kadra vidijo kot dolgoročen izziv in predlagajo paket ukrepov: aktivno staranje, ustrezno plačilo za delo, več vlaganj v znanje in prekvalifikacije ter odgovorno upravljane delovne migracije. Pri zaposlovanju tujcev podpirajo poenostavitev postopkov, jasne vstopne poti in koordinirano vlogo države, ob hkratni integraciji in zagotavljanju dostojnih delovnih pogojev.
V Svobodi zagovarjajo vlaganje v domači kader s krepitvijo izobraževanja na področjih naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike. Predlagajo prenovo učnih načrtov z več poudarka na digitalnih in tehničnih kompetencah, krepitev medpodjetniških centrov, uvedbo dualnega študija po nemškem modelu ter povečanje kapacitet na deficitarnih področjih, kot so medicina, tehnika in napredne tehnologije.
"Za privabljanje tujih strokovnjakov in vračanje slovenskih talentov smo uvedli davčno olajšavo za rezidente, ki omogoča 7-odstotno znižanje dohodnine do 5 let, ter poenostavili zaposlovanje tujcev. Dovoljenja za tujce smo podaljšali na dve leti oziroma tri, nekateri iz deficitarnih poklicev pa lahko delajo že pred izdajo dovoljenja."
Tudi v NSi, SLS in Fokusu bi izobraževalni sistem tesneje povezali s trgom dela in mladim omogočili hitrejši prehod iz šole v zaposlitev. "Razširili bomo vajeništvo in dualno izobraževanje po vzoru Avstrije, število vpisnih mest pa uskladili s potrebami trga dela." Napovedujejo tudi hitrejše postopke za izdajo delovnih dovoljenj na deficitarnih področjih. Integracija naj bi potekala ob delu, z obveznim tečajem slovenščine, mentorjem na delovnem mestu, vključevanjem v lokalno okolje in doslednim nadzorom nad spoštovanjem pravil.
V Levici in Vesni menijo, da lahko demografski prehod in potrebe po delovni sili na srednji rok zapolnimo tudi z zaposlovanjem tujcev, ob njihovi ustrezni integraciji. Ta vključuje učenje slovenščine, ustrezno nastanitev in podporo otrokom priseljenih delavcev. "Bistvena je tudi zaščita pravic tujih delavcev, sicer dopuščamo socialni dumping, ki niža standarde tudi za domače delavce." Čeprav so postopke za enotno dovoljenje za prebivanje in delo skrajšali na povprečno 5 do 10 dni, težave nastajajo na upravnih enotah in pri nepopolnih vlogah delodajalcev, zato predlagajo centralizirano obdelavo vlog s posebej usposobljenimi uslužbenci.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
