Otroci so novo središče epidemioloških in medicinskih raziskav epidemije covida-19. Z vsega sveta prihajajo poročila o naraščanju števila okužb ob ponovnem začetku šolskega leta in Slovenija pri tem ni izjema. Trend je jasen - število okužb med mladimi narašča. Z novim koronavirusom je aktivno okuženih 67 zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, 116 učencev in en vrtčevski otrok, kažejo podatki Sledilnika za covid-19. Med učenci je največ aktivno okuženih v srednjih šolah, sledijo osnovnošolci.
"Lanski val dohitevamo oziroma ga prehitevamo," opozarja direktor Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Jernej Završnik. Največ okužb je torej med mladimi, ki bi se že lahko cepili, a cepljenje mladostnikov napreduje zelo počasi, doda pediater: "V Mariboru imamo doslej s prvim odmerkom cepljenih 1455 otrok, z vsemi odmerki jih je cepljenih 1064. To je v skupini več kot 10.000 mladih, v generacijah od 12 do 17 let. Cepljenje je za otroke na voljo že nekaj tednov." Edini razlog, zakaj cepivo še ni odobreno za mlajše od 12 let, je ta, da v EU še ni odobreno, medtem ko je ameriški FDA za mlajše od 12 let že odobril cepivo proizvajalcev Pfizer in Biontech. Evropska agencija za zdravila odločitve še ni sprejela.
Pri obolelih opažajo motnje koncentracije, spomina
Tudi sicer je okužb vse več. "Opozoriti je treba, da je sev delta neprimerno bolj kužen in to je težava. Vsi otroci, ki niso cepljeni, bodo verjetno prej ali slej okuženi. Tukaj se ne moremo slepiti," pravi Završnik. Strinja se tudi pediater Igor Dovnik, ki je prepričan, da ima strah pred cepljenjem iracionalne osnove, po drugi strani pa lahko okužba tudi pri otrocih privede do hudih težav: "Marsičesa še ne vemo. Zadnje čase se pri otrocih ugotavlja dolgotrajni covid, se pravi dolgotrajne posledice v obliki utrujenosti, motenj spomina in koncentracije, težav pri učenju. Do nedavnega tega nismo videli, sedaj vse pogosteje opažamo te težave tako mi kot starši. Korona nas je naučila, da marsičesa ne vemo."
Tveganje neželenega učinka po cepljenju obstaja, pravi Dovnik, a je dosti manjše od tveganja, ki ga prinaša huda bolezen.
V Sloveniji je cepljenih nekaj več kot 16.000 otrok, od teh sta dva utrpela vnetje srčne mišice kot posledico cepljenja. Okoli 40 je bilo večorganskih sistemskih vnetij, ki so posledica povečanega imunskega odgovora približno mesec dni po prebolelem covidu, če vemo, da ga je otrok prebolel ali pa ga preboli asimptomatsko. "Če upoštevamo dve vnetji srčne mišice in okoli 40 večorganskih vnetij, to spet govori v prid cepljenja," pravi Završnik.
Cepljenje je edino kar lahko naredimo
Dovnik najpogosteje na vprašanje staršev o cepljenju otroka odgovori: "Vsi moji otroci so cepljeni, tudi najmlajša, ki je stara 14 let. Cepljenje je edino, kar lahko naredimo. V letošnji sezoni ima človek pravzaprav le dve možnosti - ali se sreča z divjim virusom, se okuži in lahko zboli za bolj neugodno varianto s hujšimi posledicami ali pa se cepi. Kaj drugega ne obstaja, delta je precej bolj kužna kot prejšnje različice."
Poleg tega ima epidemija številne druge negativne vplive na otroke; zaprtje šol ima več posledic. "Pediatri in šolski zdravniki opažamo številne težave: od preprostih tikov do motenj čustvovanja, povečanja pojavnosti samopoškodovalnega vedenja, prehranskih motenj, anoreksije ter vseh oblik čustvenih motenj, ki so posledica pomanjkanja socialnega kontakta. Zato je toliko bolj nerazumljivo, da so tako slabo precepljeni učitelji, ki so bili glavni zagovorniki odprtja šol. Vsi, ki protestirajo, da morajo biti šole odprte - če bi se cepili vsi, bi bile odprte. Zahtevati odprte šole in biti necepljen je dvojna morala," pravi Dovnik. Prizna, da je njegova toleranca načeta: "Sem strpen človek, ure in ure sem debatiral s proticepilci, ampak sedaj je moje tolerance konec. Morda pa bo kdo iz proticepilskega gibanja ugotovil zmoto in jo priznal."
Žalostni, zaskrbljeni, nesrečni
V najobširnejši raziskavi dolgega covida pri mladih doslej so raziskovalci preučili simptome covida pri več kot 50.000 mladih Britancih. Študija, ki še ni objavljena v znanstveni reviji, ugotavlja, da jih je 53 odstotkov imelo po 15 tednih vsaj en simptom. 32.000 od skoraj 235.000 okuženih med septembrom in marcem pa je že razvilo dolgi covid.
Raziskovalna skupina skupaj s profesorjem sirom Terenceom Stephensonom bo v prihodnjih mesecih še spremljala otroke. Raziskava tako sicer ovrže dvome, da bi se pri polovici otrok lahko razvil dolgi covid, a številke še vedno "niso nepomembne" in je treba to vprašanje vzeti resno, opozarjajo avtorji.
Najpogosteje so o trajnih simptomih poročala starejša dekleta, ki so že pred boleznijo imela slabše telesno in duševno zdravje. Od vseh otrok v študiji jih je 40 odstotkov poročalo, da so žalostni, zaskrbljeni ali nesrečni.
Doslej so znani trije sklopi težav, ki jih pri otrocih povzroča covid-19. Večorganski vnetni sindrom, ki je zelo redek, otrok lahko tudi zboli z visoko vročino in kašljem, šolarji in mladostniki lahko dobijo tudi covid pljučnico, tretji sklop - dolgi covid - pa je manj raziskan. Dovnik opozori na še eno težavo iz prakse, ki jo je prinesla epidemija: "Otrok lahko ima le vnet slepič ali utrpi kakšno poškodbo in pri njem ugotovijo covid, ki ga prestaja asimptomatsko. Otroke ob prihodu v bolnišnico testirajo, odkrijejo covid in otrok leži v posebnem prostoru, ločen od drugih. V bolnišnicah sta sedaj prostor in kader težava, obojega zmanjkuje in za okuženega otroka, ki potrebuje recimo operacijo, je treba organizirati posebne pogoje, posebno operacijsko, ljudi, sobo. Če so bili v lanskem valu otroci solidarni z nami in so ostali doma brez šole, bodimo letos solidarni z njimi mi in se cepimo."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
