V postopku zahteve za varstvo zakonitosti je namreč vrhovno sodišče ugodilo predlogu obsojenega za odložitev izvršitve pravnomočne sodbe, so pojasnili na mariborskem višjem sodišču.
Kot so še zapisali v pojasnilu, je Okrožno sodišče v Murski Soboti 4. septembra zavrnilo Šlihthuberjev predlog, naj se mu 14-mesečna zaporna kazen nadomesti z delom v splošno korist oziroma z vikend zaporom, obsojeni pa je se na ta sklep pritožil.
Pritožba je bila 16. oktobra predložena Višjemu sodišču v Mariboru, ki pa je še ni obravnavalo, ker je vrhovno sodišče 15. oktobra odložilo izvršitev pravnomočne sodbe murskosoboškega sodišča, potrjene na višjem sodišču. Odločitev je vrhovno sodišče sprejelo v okviru postopka zahteve za varstvo zakonitosti, ki jo je vložil obsojeni.
Na mariborskem višjem sodišču so ob tem poudarili, da je mogoče "pričakovati, da bo Vrhovno sodišče RS o zahtevi za varstvo zakonitosti odločilo v razumnem roku".
Oškodoval upnike
Šlihthuber je bil decembra lani obsojen na 14-mesečno zaporno kazen za kaznivo dejanje dajanja prednosti upnikom, ker je prednostno, po lastnem izboru, poplačeval upnike podjetja Pindža in s tem druge oškodoval.
Ker je bil pravnomočno obsojen na zaporno kazen, daljšo od šestih mesecev, bi mu moral v skladu z zakonodajo prenehati županski mandat. Postopek prenehanja mandata pa se je zavlekel, med drugim zato, ker občinski svet dalj časa o tem ni odločal, čeprav je Okrožno sodišče v Murski Soboti občino in svetnike o pravnomočnosti sodbe uradno obvestilo sredi septembra.
Občinski svet je nato ugotovitveni sklep o prenehanju mandata sprejel 10. oktobra.
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je pred dnevi sporočila, da je zaključila postopek predhodnega preizkusa v zvezi z (ne)prenehanjem županskega mandata Šlihthuberja. Postopek je bil sprožen septembra, ko je KPK prejela vprašanje, zakaj občinski svet županu ni prenehal mandata.
Ker je občinski svet 10. oktobra sprejel ugotovitveni sklep o prenehanju županskega mandata, je KPK presodila, da ni bilo kršitve določb zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, zato je postopek zaključil. KPK tudi ni zaznala nezakonitih vplivov na delovanje svetnikov.
