Damijan Toplak
V slovenskih domovih za starejše je kar 16.500 prošenj za sprejem. Verjetno je čakajočih nekaj manj, saj nekateri oddajo vloge v več domov, a po oceni strokovnjakov je vsaj dva tisoč starostnikov, ki bi zaradi zdravstvenega stanja in drugih (socialnih) razmer potrebovali domsko oskrbo nemudoma. Ob tem pa je zaradi pomanjkanja kadra - od bolničarjev negovalcev do (diplomiranih) medicinskih sester in drugega domskega osebja - trenutno kar 700 do 750 domskih postelj nezasedenih. Ker se bo slovensko prebivalstvo v prihodnje še bolj (po)staralo in ker se s podobnimi težavami soočajo vse sosednje države, smo strokovnjake povprašali, kje bi kazalo iskati rešitve. Zakon in prispevek za dolgotrajno oskrbo sta lahko ena od rešitev, a na državni ravni bo treba čim prej sistemsko urediti zadeve, da področje domske oskrbe v prihodnje ne bo v še večjih škripcih.
Dnevna oskrba za ceno dveh pic
Direktor Doma Danice Vogrinec Maribor Marko Slavič se ne strinja s tezo, da je kader v domovih za starejše plačan preslabo, ker so cene domske oskrbe (pre)nizke in domovi zato ne morejo dovolj plačati kadra, ki jim ga kronično primanjkuje. "Za marsikoga je cena že sedaj previsoka in vse bolj ključna pri odločitvi za prihod v dom. Prav zato se trudimo oblikovati najnižjo možno ceno, čeprav včasih to ni najbolj pametno. To se je pokazalo, ko je država z interventno zakonodajo napovedala prevzemanje dodatnih stroškov dela, materiala in storitev in bi pokrila razliko med povečanimi prihodki domov zaradi višjih oskrbnin in med mnogo višjimi dejanskimi stroški, ki so posledica globalnih razmer, in nanje dom za starejše nima vpliva," razlaga Slavič.
- V 106 domovih za starejše je 21.573 mest ali postelj, od tega jih je zaradi pomanjkanja kadra 700 do 750 nezasedenih.
- Čakalne dobe za sprejem v dom so od enega do treh mesecev, lahko pa tudi več kot eno leto, posebno za enoposteljne sobe v varovanih bivalnih enotah za ljudi z demenco.
- V domovih za ostarele je 13.063 zaposlenih ali deset odstotkov premalo, v prihodnjih treh letih se jih devet odstotkov upokoji.
- Do poletja naj bi sprejeli interventni zakon za blaženje kadrovske stiske v domovih za starejše, do jeseni pa zakon o dolgotrajni oskrbi, ki začne veljati 1. 1. 2024.
Cene oskrbe so se povečale za največ 4,5 odstotka, poudarja Slavič, za kolikor so se dvignile pokojnine, medtem ko je podražitev materiala, storitev in energije segala tudi čez 30 odstotkov. "Po novem je cena za oskrbo v naših domovih na Pobrežju in Taboru od 22,35 evra na dan (v to so zajeti spanje, trije obroki in malica, čiščenje, pranje in likanje perila, dostop do kulturnih prireditev, delovno- in fizioterapevtskih aktivnosti) pa do 33 evrov na dan za najbolj zahtevno oskrbo. To je recimo cena dveh pic, če karikiram," pojasni Slavič.
Tuji domovi snubijo naše kadre že med šolanjem
Kljub pomanjkanju kadra ima Dom Danice Vogrinec zaradi "izjemne predanosti sodelavcev" zapolnjenih prav vseh 809 postelj. Neverjetno zahtevni situaciji navkljub razvojno ne smejo zaostajati, zato bodo najkasneje letos jeseni pričeli gradnjo domov v Dupleku (60 postelj) in v Sveti Ani (30 postelj), kamor bi prve stanovalce vselili v letu 2025.
"To bo za ljudi velika sprememba na bolje"
Luka Omladič, na novoustanovljenem ministrstvu za solidarno prihodnost državni sekretar za dolgotrajno oskrbo, omeni, da se bo skorajšnji interventni zakon za reševanje kadrovske stiske v domovih za starejše osredotočal, da bo poklicna kvalifikacija (prihodnjih) zaposlenih bolj dostopna, na delavce iz tujine in na kadrovsko politiko znotraj domov starejših. Dodaja, da bo prenova zakona o dolgotrajni oskrbi obsežna, zato je v posvetovalno telo o dolgotrajni oskrbi, ki deluje v okviru ministrstva, bilo povabljenih 50 predstavnikov strokovne javnosti in civilne družbe, od katerih se jih je odzvalo 25.
Z zakonom se vzpostavlja nov steber socialnih pravic na področju dolgotrajne oskrbe. "To je velika sprememba na bolje za ljudi," je poudaril državni sekretar in med cilji izpostavil večjo dostopnost in cenovno dosegljivost storitev dolgotrajne oskrbe. Med prioritetami navaja področje skupnostne oskrbe, kot so družinski pomočniki ali dolgotrajna oskrba na domu, kar je v procesu uveljavitve novega zakona treba najprej implementirati. O oceni finančnih posledic novega zakona Omladič še ne govori, jo bodo pa v kratkem predstavili.
"Na kadrovske težave v domovih opozarjam vsaj 15 let, a sistemske rešitve, ki bi zagotavljala višje in s tujino primerljive plače ter kadrovske normative, ki bi preprečevali ponižujoč odnos države do zaposlenih, ki so popolnoma izgoreli, še ni. Tudi sami bi potrebovali dodatnih 15 bolničarjev negovalcev. Veliko delamo na prekvalifikacijah, a mnogi dela ne sprejmejo, saj je (pre)zahtevno. Raje se odločijo za delo v drugih panogah, tudi v zdravstvu. Pred leti so bili zaposleni v domovih boljše plačani in zato motivirani za zaposlovanje na področju dela s starejšimi. Razlike v plačah za primerljiva delovna mesta v domovih starejših v Sloveniji in Avstriji bi morale biti manjše od nekaj sto evrov, da kadri ne bi uhajali k severnim sosedom, ki so kot nemški domovi kadre prisiljeni iskati celo v Aziji in v Južni Ameriki," je jasen Marko Slavič in doda, da tuji domovi in druge zdravstvene institucije snubijo naše kadre že med šolanjem, kar bi moralo biti za slovensko državo, ki to šolanje financira, nedopustno.
Če bi vsak delovno aktiven državljan prispeval en evro več ...
"O kadrih se pri nas ne razpravlja v smislu samooskrbnosti kakor pri energiji ali hrani, čeprav je samooskrba na področju kadrov vsaj tako pomembna. Lajšanje pridobivanja delovnih dovoljenj za tujce je zgolj gašenje požara. Morali bi razmisliti še o visoki tehnologiji in o tem, da bi z ustreznejšo organizacijo, podprto z IT-rešitvami, zmanjšali potrebo po osebju, da bi ugledali luč na koncu tunela. Prav tako bi zakon in prispevek za dolgotrajno oskrbo lahko zadeve omilila, če ne celo rešila," razmišlja direktor največjega doma za starejše v državi.
Če bi vsak delovno aktivni državljan ob predvideni višini nove obveznosti plačevanja v sklad dolgotrajne oskrbe plačal en evro mesečnega prispevka več od predvidenega, računa Slavič, bi se v sistem domske oskrbe nateklo več kot 900 tisoč evrov dodatnega denarja. Če bi bil prispevek dva evra večji od predvidenega, bi imeli mesečno v sistemu dodatna dva milijona evrov, na letni ravni pa 24 milijonov evrov več. "S tem denarjem bi se dalo marsikaj rešiti ob pogoju, da se ne bi kdo neupravičeno napajal iz teh sredstev. Ker je v domovih vse več dementnih starostnikov, pri katerih gre za bolezensko stanje, bi pričakovali, da bi se v domove usmerjalo več zdravstvenega denarja," sklene Marko Slavič.
"Zaposlenim zagotavljamo številne ugodnosti, kot so višji regres (zadnji dve leti 1200 evrov), božičnica (200 evrov) in novoletno darilo v vrednosti 50 evrov"
Dva tisoč nujnih vlog ostaja nerešenih
Denis Sahernik, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, pritrjuje, da se večina domov za starejše sooča s kadrovsko stisko, posamezni so zaradi pomanjkanja delavcev morali zapreti oddelke oziroma omejiti sprejem. "Gre za skrajni ukrep, a se mu ni mogoče izogniti, če želimo zaščititi obstoječe zaposlene, stanovalcem pa zagotavljati varno in kakovostno oskrbo in zdravstveno nego. V zavodih primanjkuje dobrih deset odstotkov kadra glede na veljavne normative. A na področju zdravstvene nege so ti neustrezni in zastareli, zato domovi pogosto niso zmožni sprejeti in ustrezno obravnavati stanovalcev z večjimi zdravstvenimi potrebami. Postopno uvajanje novih kadrovskih normativov bi moralo biti prednostna naloga odločevalcev," meni Sahernik.
Ob tem poudari, da ima 16.500 ljudi aktualno vlogo za sprejem v zavod, po ocenah domskih socialnih služb pa je vlog za nujno namestitev približno 2000. Na začetku januarja so opravili anketo, na katero je odgovorilo približno 70 izvajalcev. Ti so poročali, da imajo predvsem zaradi pomanjkanja kadra praznih malo več kot 500 postelj. Ob upoštevanju, da je vseh izvajalcev 106, ocenjujejo, da je skupaj praznih od 700 do 750 mest. Kadrovsko stisko domovi blažijo s ponavljanjem razpisov za zasedbo prostih delovnih mest, težave pa rešujejo s pomočjo študentov, dijakov, prostovoljcev in upokojenih sodelavcev. Primanjkuje predvsem diplomiranih in srednjih medicinskih sester ter bolničarjev negovalcev. Prav tako so pogosto neuspešni razpisi za (dietne) kuharje in socialne oskrbovalke.
Zamude pri novogradnjah
Senecura upravlja šest domov za starejše (Maribor, Slivnica pri Mariboru, Radenci, Vojnik, Žiri in Komenda) s 787 posteljami, od katerih jih je 80 odstotkov zasedenih. Dokončuje dom v Pivki s 64 posteljami. Nove koncesije je prejela za domove v Rušah, Šentjerneju in Mislinji (vsi s kapaciteto 150 postelj) ter dodatno za osebe z demenco za prizidek v Mariboru (60 postelj) in za vse te odobreno podaljšanje koncesij do konca leta 2024. Izjemno so se povečali stroški gradnje, spremenili splošna stroškovna in energetska situacija ter pogoji financiranja, vključno s težavami pri dobavljivosti gradbenih materialov in opreme, kar vodi v zamude pri novogradnjah, o čemer se dogovarjajo z občinami in župani na omenjenih lokacijah, saj potrebujejo premostitveni čas za uresničitev projektov.
V Senecuri Slovenija poslovna direktorica Sanda M. Gavranovič in vodja razvoja Robert Žvižaj pojasnita: "Prav zaradi pomanjkanja kadra so se nam prve vselitve v novoodprtem domu v Žireh lani spomladi zamaknile za pet mesecev. Zelo težko smo dobili zdravstvene tehnike in bolničarje, v novi sodobno opremljeni kuhinji še danes nimamo kuharjev, saj jih ne dobimo. V Žireh kadrovsko še nismo popolnili ekipe, a si pomagamo z zaposlenimi iz drugih poslovnih enot. Še vedno nimamo zaposlenih v kuhinji, zato smo se že ob sprejemanju prvih stanovalcev odločili za zunanji servis. Enako je v Komendi, kjer smo nedavno pričeli sprejemati prve stanovalce. Za pridobitev ustreznega kadra uporabljamo različne aktivnosti: od programa Z roko v roki - če sodelavec pripelje novega sodelavca, ki ostane, prejme nagrado, do oglaševanja prostih delovnih mest. Ob tem ponujamo financiranje šolanja bolničarjem in se povezujemo s srednjimi medicinskimi šolami in lokalnimi zavodi za zaposlovanje. Zaposlenim zagotavljamo številne ugodnosti, kot so višji regres (zadnji dve leti 1200 evrov), božičnica (200 evrov) in novoletno darilo v vrednosti 50 evrov, plačilo nezgodnega zavarovanja, plačilo dodatne pokojninske premije, možnost fleksibilnega delovnika."
