Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu.
NASTAVI ↗Ko se podjetja odločajo za zelene naložbe, jih vse manj razumejo zgolj kot okoljski ukrep in vse bolj kot poslovno nujnost. To potrjuje tudi partnerstvo med podjetjema Alpacem Cement in Enertron za izgradnjo največje sončne elektrarne z baterijskim hranilnikom energije v Sloveniji.
Gre za projekt, ki presega klasično postavitev sončnih panelov. V ospredju so energetska varnost, dolgoročna stabilnost stroškov in razvoj novih poslovnih modelov, ki bi lahko postali zgled tudi za druge industrijske družbe.
Lastna energija pomeni večjo predvidljivost
V Alpacemu letno porabijo več kot teravatno uro energije, kar predstavlja približno tri odstotke celotne porabe energije v Sloveniji. Čeprav električna energija predstavlja le manjši delež skupne porabe, je njen vpliv na stroške bistveno večji.
"Električna energija predstavlja približno 13 odstotkov naše skupne porabe energije, stroškovno pa več kot 70 odstotkov. Zato lastna proizvodnja zelene električne energije pomeni ne samo zmanjšanje ogljičnega odtisa, temveč tudi dolgoročno stabilnost poslovanja in energetsko varnost," pojasnjuje Simon Kragelj, vodja upravljanja z energijo in toplogrednimi plini v podjetju Alpacem Cement.
Podjetje bo tako del potrebne energije v prihodnje proizvajalo samo, kar zmanjšuje izpostavljenost nihanjem na energetskih trgih.
Partnerstvo z domačim podjetjem
Posebnost projekta je tudi poslovni model. Alpacem je za izvedbo izbral slovensko družinsko podjetje Enertron, pri čemer sta partnerja skupaj razvila model financiranja in upravljanja elektrarne ter baterijskega sistema. Enertron bo investiral v sončno elektrarno in hranilnik energije, Alpacem pa bo proizvedeno elektriko odkupoval in souporabljal baterijski sistem.
"Skupaj smo identificirali priložnosti na lokaciji, ugotovili, da lahko zaradi priključitve na visokonapetostno omrežje postavimo veliko elektrarno in dodamo še baterijski sistem. Ta ni uporaben samo za sistemske storitve, ampak omogoča tudi dodatne poslovne priložnosti, kot so trgovanje z energijo, optimizacija odstopanj in arbitraža," pravi Kragelj.
Pot do dogovora ni bila kratka. Partnerja sta pogodbeni model razvijala približno leto in pol ter iskala rešitve za vprašanja financiranja, zavarovanj in dolgoročne vzdržnosti projekta.
Elektrifikacija bo podvojila potrebe po elektriki
V prihodnjih letih bo poraba električne energije v industriji še rasla. Cementna industrija se pri zmanjševanju emisij sooča s posebnim izzivom, saj večina emisij ne nastaja zaradi goriv, temveč neposredno v proizvodnem procesu. "Približno dve tretjini emisij izvirata iz same surovine oziroma kamnine pri proizvodnji cementa. Zato bo za nadaljnje zmanjševanje emisij potreben zajem ogljikovega dioksida, takšne naprave pa so energetsko zelo zahtevne," opozarja Kragelj.
Po trenutnih ocenah bi se lahko poraba električne energije v podjetju zaradi uvajanja tehnologij za zajem ogljika povečala za najmanj dvakrat. Zato Alpacem že načrtuje širitev priključnih zmogljivosti in razvoj dodatnih obnovljivih virov energije, tudi na območju kamnolomov.
Umetna inteligenca bo odločala, kdaj porabiti energijo
Pomemben del prihodnjega energetskega sistema bo predstavljala tudi umetna inteligenca. V Alpacemu jo že uvajajo za optimizacijo porabe električne energije. Nekateri proizvodni procesi morajo delovati neprekinjeno, drugi pa omogočajo prilagajanje glede na razmere na trgu elektrike. Prav tu vidijo največji potencial.
"Že zdaj uvajamo umetno inteligenco, ki nam bo dan vnaprej predlagala, ob katerih urah je najbolj smiselno uporabljati energijo. Nato bo te odločitve prilagajala še znotraj dneva glede na razmere na trgu," pojasnjuje Kragelj. Podjetje trenutno razpolaga s približno štirimi megavati sončnih elektrarn, po zaključku nove investicije pa bo skupna moč narasla na 20 megavatov.
Največja ovira ni vedno denar
Čeprav se pogosto zdi, da so največja ovira za zeleni prehod finančna sredstva, Kragelj opozarja, da je težava pogosto drugje. "Pomanjkanje tehničnega kadra je danes eden največjih izzivov. Za veliko projektov vemo, da bi bili smiselni in koristni, vendar jih preprosto ne uspemo izvesti, ker so ekipe preobremenjene," pravi.
Po njegovem mnenju imajo podjetja danes na voljo vse več modelov financiranja, ki omogočajo izvedbo energetskih projektov tudi brez velikih začetnih vlaganj. Ključno pa je, da ostanejo ambiciozna in da energetskih izboljšav ne obravnavajo kot strošek, temveč kot priložnost za dolgoročno konkurenčnost.
