Premier Marjan Šarec je na Facebooku zapisal, da so ga drugi uporabniki tega družbenega omrežja obvestili, da nekdo komunicira v njegovem imenu preko aplikacije Messenger. Oseba nima profila na Facebooku, uporablja le omenjeno aplikacijo.
"Sam nikakor ne uporabljam takega načina komunikacije. Če ste dobili tovrstno sporočilo, ga ignorirajte, saj gre za lažni profil oziroma krajo identitete. Hvala za razumevanje in lep dan vsem," je zapisal premier.
Si-CERT: Verjetno gre "le" za lažni profil
Da gre najverjetneje samo za ustvarjeni lažni profil, je povedal Tadej Hren s Si-CERTA. Pojasnil je, da Messenger omogoča, da se vanj človek s poljubnim imenom in priimkom prijavi brez Facebookovega računa, pri tem še z uradnega profila vzame sliko. To lahko pravzaprav naredi kdorkoli. "Niti ne gre za to, da bi mu (premierju op.p.) ukradli geslo," poudarja Hren.
Zelo verjetno gre za nekoga iz tujine, saj da je v komunikaciji zelo verjetno uporabljena strojno prevedena slovenščina. Hren ob tem priznava, da so ti strojni prevodi v zadnjem času vse boljši, včasih pa so bili precej slabi in lažje prepoznavni. In sedaj jih je včasih kar težko prepoznati.
Ocenjuje, da bi lahko šlo tudi v tem primeru za poskus prevare ali goljufije. Konkretno za tega sicer še niso slišali, so se pa na podoben način storilci že predstavljali z imeni znanih osebnosti in ponujali recimo lažne kredite. Gre za goljufijo z vnaprejšnjim plačilom. Obljubijo nek denar ali bogastvo, ampak za to je treba prej poravnati neke stroške. Ponavadi se začne s 50, 100 ali 150 evri, nato pa, če vidijo, da je nekdo pripravljen plačevati, ti stroški narastejo tudi na več tisoč evrov.
Na vprašanje, ali bi glede na to, da ni posebnega preverjanja pri ustvarjanju profila, lahko bila pomanjkljivost Facebooka, pa je odgovoril, da kakor se vzame. Facebook bi lahko morda opravil identifikacijo, kot jo opravljajo spletne banke. Pri teh uporabnik prek videokonference pokaže svojo osebno izkaznico in se tako identificira.
Pri platformah za hitro sporočanje pa to niti ne pride v poštev, imajo pa uporabniki možnost prijave lažnih računov. Te prijave gredo v tem primeru direktno na Facebook in potem v njihove interne postopke preverjanja, ti postopki pa niso javno znani. Včasih dobijo tudi več prijav pa ne ukrepajo, pravi Hren, ki priznava, da je to lahko pomanjkljivost, s katero so se že srečevali na Si-Certu.
V Sloveniji je bilo po besedah sogovornika že nekaj takšnih primerov. Kadar se na njih obrnejo uporabniki s takšno prijavo, jim svetujejo, da zadevo prijavijo pri Facebooku, lahko pa naredijo tudi uradno prijavo pri policiji, ki potem prek mednarodnih postopkov zahteva identiteto storilca in ga nato lahko tudi preganja. "Izkušnje so takšne, da ponavadi lažni profili izhajajo iz držav podsaharske Afrike," pravi sogovornik in dodaja, da v teh primerih lahko policija dobi podatke, a če gre za osebe iz tretjih držav težko ukrepa.
Izkušnje Si-CERTA so, da kadar gre za države, kot so Gana, Nigerija ali Slonokoščena obala, ne poznajo še nobenega primera, da bi tam prišlo do končne obsodbe storilcev. Kljub programom ozaveščanja pa se še vedno dogaja, da ljudje takšnim goljufijam nasedajo.
