Pristop v stranki vidijo kot ojačanje poslanske skupine, ki po novem šteje osem članov. Mojca Šetinc Pašek verjame v politično prihodnost SD in napoveduje nadaljnje okrepitve.
V nedeljo se je tudi že udeležila srečanja Socialnih demokratov v ljubljanskem Mostecu, na današnji novinarski konferenci pa je potrdila, da se je o tem, ali naj gre v SD, odločala že pred prejšnjimi volitvami, ko je dobila vabilo tedanje predsednice stranke Tanje Fajon, če bi kandidirala na njihovi listi. Takrat se je odločila za Gibanje Svoboda, iz katerega pa so jo pred približno dvema letoma izključili.
Od tedaj je v DZ delovala kot nepovezana poslanka in danes priznala, da je delo v DZ brez resne strokovne in siceršnje podpore zelo težko. Pri tem so ji pomagali tako kolegi iz SD kot Levice, a je bilo sodelovanje s SD "bolj pristno". Zato se je tokrat odzvala povabilu prvaka SD Matjaža Hana in se priključila stranki, ki je bila njena "neke vrste intimna politična opcija".
Jani Prednik, ki ji je danes izrekel dobrodošlico, je ocenil, da bo Šetinc Pašek dodana vrednost poslanski skupini, ki ima v tem mandatu pred sabo še nekaj dela. Zato si v prihodnjega pol leta do rednih volitev želijo "tudi tvornega sodelovanja znotraj koalicije ter da skupaj s koalicijo izpeljemo še določene zakonske predloge ali pa reforme, ki pomenijo razvoj države".
Ob tem sta se oba dotaknila nekaterih aktualnih zadev. Med drugim vladnega predloga obvezne božičnice, ki ga podpirata. Prednik je ob tem izrazil upanje, da "bodo vse strani ravnale odgovorno, tudi delodajalci". Šetinc Pašek pa je dodala, da bi bila "še bolj vesela, če bi se predsednik vlade, ki se zavzema za zaposlene, zares zavzel zanje in angažirano podprl tudi participacijo zaposlenih pri delitvi dobička".
Podprla je tudi prizadevanja zdaj poslanske kolegice Meire Hot, da bi se rešilo vprašanje financiranja zdravljenja otrok z redkimi boleznimi, česar v Gibanju Svoboda očitno niso zaznali kot resen problem, je ocenila.
Je pa Šetinc Pašek danes dejala tudi, da, kot ve, "ni edini človek", ki prihaja v vrste SD, "verjetno bodo zdaj prišli še drugi". Na vprašanje, kdo to so, pa je dejala le, da so po njenem vedenju "to ljudje, ki se podobno kot jaz opredeljujejo za socialno demokracijo kot opcijo, ki lahko predstavlja prihodnost slovenski politiki z nekimi realnimi, resnimi življenjskimi rešitvami in vizijo za Slovenijo nekje do leta 2030, 2050, česar druge stranke trenutno, kolikor jaz vem, ne ponujajo".
