Vsaka kriza prej ali slej pusti pečat na gospodarstvu - najhitreje pa jo občutimo prav pri cenah. Napetosti na globalnih trgih najprej vplivajo na cene energentov in surovin, nato pa se ti višji stroški postopoma prenašajo v celotno gospodarstvo. To pomeni, da se podražitve najprej pojavijo v proizvodnji in veleprodaji, kmalu zatem pa jih občutijo tudi potrošniki.
Po najnovejših podatkih avstrijskega statističnega urada (Statistik Austria) so se veleprodajne cene marca letos v primerjavi z enakim obdobjem lani zvišale za 5,4 odstotka, v primerjavi s februarjem pa za 3,9 odstotka. Indeks veleprodajnih cen je dosegel 105,4 točke, kar potrjuje, da se inflacijski pritiski v Avstriji znova krepijo.
V Sloveniji so se najbolj podražile stanovanjske in energetske storitve
Ko se podražijo energenti, se podraži vse
Največji vpliv imajo energenti. Mineralni naftni proizvodi so se čez mejo v enem letu podražili za več kot 35 odstotkov, goriva pa za skoraj 30 odstotkov. Ko se zaradi globalnih napetosti podražijo energenti, se to hitro prelije v višje stroške transporta, proizvodnje in na koncu tudi v višje cene za potrošnike.
Podražitve pa niso omejene le na energente. V industriji so se po podatkih avstrijskega statističnega urada cene odpadnih materialov prejšnji mesec zvišale za več kot 10 odstotkov, neželeznih kovin za skoraj 10 odstotkov, lesa za približno 7 odstotkov ter železa in jekla za več kot 5 odstotkov. Vse bolj opazne so podražitve tudi pri izdelkih za končne potrošnike. Ure in nakit so se marca podražili za več kot 15 odstotkov, kava, čaj in začimbe za več kot 12 odstotkov, opazno pa so se zvišale tudi cene naprav informacijske in komunikacijske tehnologije ter mesnih izdelkov (več kot 5 odstotkov).
Učinki že vidni tudi v Sloveniji
Podobno, čeprav precej bolj umirjeno sliko kažejo tudi najnovejši podatki Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) za marec 2026. Letna inflacija je znašala 2,5 odstotka, pri čemer so se najbolj podražile stanovanjske in energetske storitve (5,8 odstotka), sledijo alkohol in tobak (5,3 odstotka), zdravstvo (4 odstotke) ter gostinske storitve (3,1 odstotka), medtem ko so bile cene hrane in brezalkoholnih pijač višje za 2,6 odstotka. Prav tako so se marca cene goriv v Sloveniji na mesečni ravni zvišale za približno 2,7 odstotka.
Pomembno je tudi, da so se storitve podražile bolj kot blago, kar kaže, da inflacija ni več zgolj posledica dražjih uvoženih energentov, temveč vse bolj izhaja tudi iz domačega okolja. Kljub temu ostaja skupni tempo rasti cen v Sloveniji nekoliko nižji kot v veleprodaji, kjer se pritiski pokažejo prej in bolj izrazito.
