V zadnjih letih se je v Sloveniji močno razširil turizem z vozili, ki omogočajo prenočevanje – od avtodomov do prenočevanju prilagojenih avtomobilov. Ob tem pa se pogosto pojavlja prepričanje, da je spanje v vozilu zunaj kampov povsod prepovedano. V Slovenski tiskovni agenciji so v svoji rubriki NE/JA preverili, ali ta mit o prenočevanju, ki da bi pomenilo že tudi kampiranje, drži. In ugotovili, da ne drži povsem.
Zakon o varstvu javnega reda in miru prepoveduje kampiranje zunaj za to določenih mest ali brez soglasja lastnika zemljišča. A pomembno je, kako razumemo pojem "kampiranje". Policija ga opredeljuje kot postavljanje šotorov, nadstreškov ali druge opreme za prenočevanje. Če torej oseba prespi v vozilu, parkiranem na urejenem parkirišču, brez uporabe dodatne kamping opreme (kot so mize, žari, senčniki ipd.), to ne šteje za kampiranje.
Pri tem državni predpisi ne ločujejo med vrstami vozil (avtomobili, avtodomi, tovornjaki ...), v katerih osebe prenočujejo. Ključna je razlika v namenu in okoliščinah uporabe vozila - če gre za preprosto ustavitev in počitek, ne gre za kampiranje. Če pa oseba okoli vozila razpostavi opremo za kampiranje, s tem že vstopa v območje, ki ga zakon obravnava kot kam.
Zakon za nedovoljeno kampiranje predpisuje globo v višini približno 83 evrov. Policija je po podatkih Generalne policijske uprave v letu 2024 obravnavala skupno 240 kršitev 18. člena zakona o varstvu javnega reda in miru, ki med drugim prepoveduje nedovoljeno kampiranje na javnih površinah.
Ena pomembna izjema: Triglavski narodni park
Edini državni predpis, ki izrecno prepoveduje prenočevanje v vozilih, je zakon o Triglavskem narodnem parku. Tam je prepovedano parkirati in prenočevati v vozilih zunaj za to določenih mest. Ker takšnih parkirišč v parku ni, je spanje v vozilu tam prepovedano, kazni pa segajo od 100 do 1000 evrov.
Poleg državnih zakonov imajo pomembno vlogo tudi lokalni odloki, ki lahko dodatno omejujejo prenočevanje v vozilih. V turistično obremenjenih krajih, kot so Bled, Bovec ali Ljubljana, so pogosto določena posebna parkirišča za avtodome in bivalna vozila. Spanje zunaj teh območij lahko pomeni kršitev občinskega odloka.
STA v rubriki NE/JA navaja tudi nekaj primerov. Ljubljana dovoljuje parkiranje bivalnih vozil, bivalnih priklopnikov in lahkih priklopnikov le na parkiriščih P+R Dolgi most in Stanežiče. Lokalni odlok o javnem redu in miru v občini Bled prepoveduje postavljanje šotorov, bivalnikov in prikolic na javnih površinah. Bovec, kjer občina področje ureja z odlokom o prometnem režimu, pa dovoljuje parkiranje bivalnih vozil do 12 ur le na posebej označenih mestih.
Kazni in težave v praksi
Različni lokalni predpisi sicer po mnenju urednika portala avtokampi.si Klemna Hrena vnašajo nepreglednost na to področje, kar velja toliko bolj za tuje obiskovalce. Zato pri pripravi novega zakona o varstvu javnega reda in miru Hren predlaga enotno in s tem čim bolj pregledno ureditev za celotno državo.
Kot še pravi za STA, je v Sloveniji največ težav predvsem v poletnih mesecih na najbolj turističnih destinacijah na Gorenjskem, v Posočju in na Obali: "Ponudba kampov je v teh regijah sicer dobra, vendar pa se pogosto dogaja, da so zmogljivosti premajhne in so vsi kampi polno zasedeni, zato v tem obdobju prihaja tudi do največ kršitev." Po njegovem mnenju je kazen 83 evrov prenizka, saj ob upoštevanju polovičnega plačila nima pravega učinka odvračanja kršiteljev.
