Maribor, odskočna deska medijskega festivala: Ne le diagnoza medijev in demokracije, tudi poziv k dejanjem

V Mariboru so s tremi vsebinskimi sklopi pognali medijski festival Naprej/Forward, ki je v štirinajsti izvedbi razdeljen v več tednov na treh lokacijah, poleg v Mariboru bo še v Ljubljani in Novi Gorici. Festival že ustaljeno prinaša primere iz globalnih in lokalnih medijskih praks, izpostavlja najnovejše trende in nova znanja, namenjen je tako (so)ustvarjalcem medijskih vsebin v Sloveniji in širši regiji kot drugim zainteresiranim, zlasti tistim, ki jim ni vseeno za kakovostno novinarstvo. Mariborski program so v veliki meri sooblikovali Večerovi novinarji, ki so z gosti odprli in povezali tri pomembne teme - novinarsko pokrivanje področja zdravstva, najnovejše raziskave o medijih in demokraciji s sporočilom o vse večji homogenizaciji slovenskih medijev ter vse bolj dodelane "umazane" taktike pri pisanju naslovov za lovljenje klikov na spletu. 

Kakšno je odgovorno poročanje o zdravstvu, kje je meja med opozarjanjem na slabšanje stanja in kdaj tudi nepotrebnim, aferaškim izzivanjem besa, kakšna je odgovornost novinarjev? Ta vprašanja je Jana Juvan predelovala s tremi priznanimi mariborskimi zdravniki, ki so obenem tudi kolumnisti in vsaj do neke mere poznajo še medijsko plat medalje, Alenko Strdin Košir, Majo Pakiž in Franjem H. Najijem, ki so tudi pozvali k dialogu in konstruktivnemu sodelovanju medijev in zdravnikov.

Tri raziskave Mirovnega inštituta in FDV, ki večplastno osvetljujejo stanje medijev in demokracije v Sloveniji, so predstavili Brankica Petković, Mojca Pajnik, Lori Šramel Čebular, Igor Vobič in Boris Mance. Posebnost triletne raziskave Zemljevid medijev za prihodnje demokracije, del katere so bili intervjuji z uredniki in novinarji, so bile fokusne skupine in zbori občanov o medijih in demokraciji v Ljubljani, Kopru in Mariboru. Slednji so ponazorili, da želja po svobodi medijev in demokraciji ostaja ter tudi vizija medijev kot javnega dobrega, javnih institucij, kar je skupna vizija, kot je izpostavila Brankica Petkovič. Novinarji so izpostavili finančno negotovost, kadrovsko podhranjenost, napade na novinarje in druge pritiske kot faktorje, ki vplivajo na njihovo delo, je dodala dolgoletna raziskovalka medijskega prostora. V fokusnih skupinah so ugotavljali tudi, da je vprašljiva neodvisnost, tako politična kot ekonomska, zlasti v luči obvladovanja stroškov, hkrati pa tudi, da cenijo profesionalnost. 

Analizirali so tudi transformacijo medijev v Sloveniji med letoma 2010 in 2022, s poudarkom na strategijah horizontalne in vertikalne integracije medijskih skupin, ki so pripeljale do visoko koncentriranega trga. Pri analizi, ki izpostavlja homogenizacijo medijskih vsebin, so zajeli 13.207 novinarskih prispevkov iz 141 medijev in ugotovili, da navidezna institucionalna pluralnost skriva visoke stopnje homogenosti medijskih vsebin. To pomembno določa osrednja vloga Slovenske tiskovne agencije (STA), pri čemer vzorce homogenizacije krepijo lastniške, regionalne in ideološke povezave med mediji. Hkrati analiza ugotavlja, da politični in drugi uradni viri močno prevladujejo v novicah, medtem ko so civilna družba, državljani in strokovnjaki izrazito manj zastopani. Raziskave kažejo isto smer: da je demokratična funkcija medijev sistemsko oslabljena, a hkrati obstaja močna želja – tako med novinarji kot med javnostjo – po njeni obnovi.

Odgovorni urednik Večera Matija Stepišnik je zato v tem sklopu sklenil: "Vidimo novinarje, ki bi radi delali odgovorno, a so ujeti v sistemske pritiske, javnost, ki si želi zaupanja, a ga težko najde, medijski sistem, ki se formalno razvija, a vsebinsko zapira. A hkrati vidimo tudi upanje. Ni dovolj, da raziskave poslušamo kot diagnozo – v njih je tudi poziv k dejanjem. Ker svobodni mediji niso le temelj demokracije – so njeno ogledalo. In če se v njem več ne vidimo, moramo spremeniti ne ogledalo, temveč družbo, ki ga odseva." 

Za zaključek večera so Miha Dajčman, Boris Kokalj, Neda Došenović in Blaž Petkovič odgovarjali na vprašanja, ali si mediji s poceni vabami za klike podirajo most do bralcev, ali so v družabni kroniki zavajajoči naslovi sprejemljivi zaradi drugačne vloge estradnikov in kako narediti bolj vabljive naslove tudi za poglobljene zgodbe.