Za dvige plač v javnem sektorju, ki so bili do zdaj dogovorjeni, je še denar v sprejetem proračunu, manevrskega prostora za dodatne dvige pa ni več, v novi informaciji opozarja fiskalni svet, ki ga vodi dr. Davorin Kračun. Od vladajoče koalicije pričakuje, da bo verjetni rebalans pripravila bolj realistično kot lani. Meje za najvišje dovoljene izdatke pri tem ne bi smela dodatno višati.
Čeprav se je javnofinančna slika v Sloveniji lani predvsem zaradi manjšega obsega protikoronskih pomoči izboljšala, sta bila tako javnofinančni primanjkljaj kot njegovo povečanje glede na leto 2019 med večjimi v EU. Primanjkljaj državnega proračuna je v letu 2022 po končnih podatkih znašal 1,36 milijarde evrov, brez plačil za protikoronske in protidraginske ukrepe bi bili odhodki proračuna od prihodkov višji le za 27 milijonov evrov.
Lanski primanjkljaj je bil precej nižji, kot je bil predviden v rebalansu, ki ga je vladajoča koalicija v državnem zboru sprejela septembra. "To vpliva tudi na oceno realnosti veljavnega proračuna za letos, kar bi moralo biti primerno naslovljeno ob pričakovani pripravi rebalansa za letos," opozarja fiskalni svet kot neodvisen in samostojen državni organ, ki nadzira vodenje javnofinančne politike, predseduje pa mu dr. Davorin Kračun.
Premalo denarja za transferje gospodinjstvom
Nižja poraba proračunskih sredstev, kot je bila predvidena v rebalansu, po razlagi fiskalnega sveta pomeni, da veljavni proračun za letos omogoča skoraj 22-odstotno povečanje skupne porabe. Za plače javnih uslužbencev je na voljo skoraj 17 odstotkov več denarja kot lani, kar zadošča za povečanja plač, ki so že bila dogovorjena. "Učinkovito upravljanje sredstev za zaposlene v sektorju država je pomembno tako z vidika njihovega vpliva na vzdržnost javnih financ kot zagotavljanja ustrezne kakovosti javnih storitev. Sredstva za zaposlene predstavljajo približno četrtino vseh izdatkov sektorja država in imajo tako pomemben vpliv na vzdržnost fiskalnega položaja," razlaga fiskalni svet.
41,8 milijarde evrov je konec septembra lani dosegel javni dolg
2,9 milijarde evrov več kot konec leta 2021 je znašal lani
10 milijard evrov več kot konec leta 2019 je javni dolg znašal septembra lani
1,3 milijarde evrov starega dolga zapade za odplačilo letos
Premalo denarja je v letošnjem proračunu predvidenega za transferje gospodinjstvom, saj se večina teh transferjev v skladu z zakonodajo marca uskladi z inflacijo preteklega leta. Ta je decembra znašala 10,3 odstotka, v letošnjem proračunu pa je za te odhodke predvidenih le 5 odstotkov več denarja. Sicer je običajno, da vlade pri načrtovanju proračuna za transferje gospodinjstvom predvidijo manj denarja, kot ga dejansko potrebujejo, navaja fiskalni svet.
Istočasno je v letošnjem proračunu predvideno povečanje odhodkov za investicije za 40 odstotkov. Fiskalni svet na podlagi preteklih izkušenj pričakuje, da bo vladna koalicija z rebalansom predvidene odhodke znižala, a še vedno ne v tolikšni meri, kot sta administracija in gospodarstvo sposobna porabiti.
Pri odhodkih so poseben primer proračunska nakazila Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) in Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). V proračunu je za ta nakazila predvidenih 200 milijonov evrov več, kot iz tega vira v svojih finančnih načrtih predvidevata ZPIZ in ZZZS. Je pa res, da ZZZS v svojem finančnem načrtu ne predvideva dodatnih odhodkov na podlagi decembrskega dogovora o dvigu plač določenim skupinam zaposlenih v zdravstvu ter dodatnih storitev za skrajševanje čakalnih vrst.
Zaradi zamud bo težko porabiti 391 milijonov?
Pri prihodkih fiskalni svet ugotavlja ključno odstopanje pri evropskih sredstvih, njihovo črpanje naj bi na osnovi lanske porabe letos povečali za kar 821 milijonov evrov. Zaradi zamud pri izvajanju nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) bo Slovenija letos po oceni fiskalnega sveta iz evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost težko porabila 391 milijonov evrov. Precej optimističen je po njegovi oceni tudi načrt, da bo Slovenija letos porabila 180 milijonov evrov kohezijskih sredstev iz novega finančnega okvira 2021-2027.
41,8 milijarde evrov je konec septembra lani dosegel javni dolg
2,9 milijarde evrov več kot konec leta 2021 je znašal lani
10 milijard evrov več kot konec leta 2019 je javni dolg znašal septembra lani
1,3 milijarde evrov starega dolga zapade za odplačilo letos
Javni dolg države je konec septembra lani dosegel 41,8 milijarde evrov, kar je 2,9 milijarde evrov več kot konec leta 2021 in 10 milijard evrov več kot konec leta 2019. Letos zapade za odplačilo za dobrih 1,3 milijarde evrov starega dolga. Konec marca bo treba vrniti 1,1 milijarde evrov, do konca leta pa še za okoli 220 milijonov evrov.
Ko govorimo o novem zadolževanju, fiskalni svet opozarja, da se za Slovenijo enako kot za preostale države z evrom že več kot eno leto draži. V letu 2022 so se za nekatere države, med katerimi je tudi Slovenija, povišali pribitki nad referenčno nemško obveznico. Pribitki za slovenske državne obveznice so bili v zadnjem četrtletju leta za okoli 0,2 odstotne točke višji od pribitkov za portugalske in španske državne obveznice. Pred tem so se pribitki za omenjeni državi gibali nad pribitki za slovenske obveznice, navaja fiskalni svet.
