Ljubezen pod najemniško streho: Ko partner, obiski in celo otrok postanejo razlog za spor z najemodajalcem

Na slovenskem najemniškem trgu ne manjka zgodb, ki razkrivajo, kako hitro se lahko korekten najemni odnos spremeni v konflikt. Eden od presenetljivo pogostih razlogov za nesoglasja med najemniki in lastniki stanovanj je tudi - ljubezen. 

Ko se je bralka Jasna iz okolice Celja nedavno vselila v najemniško stanovanje, je bila prepričana, da je našla varen in miren dom. Odnos z najemodajalci je bil sprva zgleden. Prve tri mesece so zaznamovali spoštljiva komunikacija, medsebojno zaupanje in jasna pravila. "Oni so spoštovali mene, jaz pa njih in stanovanje, v katerem živim," pripoveduje. Pred vselitvijo so podpisali najemno pogodbo, ki jo je pregledal tudi njen odvetnik. Vse je bilo urejeno do zadnje podrobnosti. Jasna je redno plačevala najemnino, skrbela za stanovanje in ni povzročala težav. Nato je spoznala partnerja. Kot v številnih razmerjih je tudi njun odnos postopoma napredoval. Partner je občasno prespal pri njej: najprej ob koncih tedna, nato še kdaj med tednom. Zanjo je bilo to nekaj povsem običajnega.

"Normalno je, da če imaš partnerja, ta tu in tam prespi pri tebi," pravi. Toda to je zmotilo njene najemodajalce. Po besedah Jasne so jih o dogajanju obvestili sosedje, ki so opazili, da v stanovanju, oddanem eni osebi, občasno prespi še nekdo drug, ki tam ni prijavljen. Kmalu je sledilo opozorilo. Najemodajalci so ji sporočili, da stanovanje ni prenočišče za neznane osebe, da takšnih obiskov ne odobravajo in da naj jim v prihodnje napove tudi dnevne obiske. Za Jasno je bil to šok. "Bila sem ogorčena. Prepričana sem, da imam v stanovanju, ki ga plačujem in v katerem živim, pravico sprejemati obiske," pripoveduje. Ob tem doda, da je imela občutek, kot da je pod nadzorom. Še posebej jo je zmotilo dejstvo, da so o njenem zasebnem življenju poročali sosedje, nato pa so informacije prišle do lastnikov. "Tudi v zaporu lahko sprejemaš obiske, jaz pa jih v svojem domu ne smem?" se sprašuje. Ker ni želela sprejeti pogojev, po katerih bi morala najemodajalcem poročati o svojih obiskih, se je odnos hitro zaostril. Najemodajalci so ji dali vedeti, da bo morda najbolje, če si poišče drugo stanovanje.

"Pogodbo si podpisal sam"

Podobna zgodba je pred kratkim zaokrožila tudi po družbenih omrežjih. Mladi najemnik iz Ljubljane je napisal, da je stanovanje najel kot samski. Čez čas je spoznal dekle, s katerim sta začela načrtovati skupno prihodnost. Logičen naslednji korak se mu je zdelo skupno bivanje. Preden bi se dekle preselilo k njemu, je o svojih načrtih obvestil najemodajalce. Njihov odgovor ga je presenetil. Jasno so mu sporočili, da je najemno pogodbo podpisal on sam in ne še ena oseba, zato partnerica nima pravice do bivanja v stanovanju. Hkrati so mu dali vedeti, da njene vselitve ne bodo odobrili. Mladenič se je znašel pred dilemo: ostati v stanovanju ali nadaljevati skupno življenje z osebo, s katero si želi ustvariti dom. 

Njegova objava je sprožila plaz odzivov. Številni najemniki so zapisali, da imajo podobne izkušnje. Nekateri so poročali, da so lastniki od njih zahtevali višjo najemnino, takoj ko se je v stanovanje vselila še ena oseba. A odzvali so se tudi najemodajalci. Po njihovem mnenju ni malo primerov, ko najemnik podpiše pogodbo za eno osebo, nato pa se v stanovanje postopoma vselijo partner, otroci ali celo širša družina. To lahko pomeni večjo obrabo stanovanja, višje stroške in drugačne bivalne razmere, kot so jih predvidevali ob sklenitvi najema. "Ni enako, če v stanovanju živi ena oseba ali štiri," je zapisal eden od komentatorjev. V razpravi pa se je pojavilo tudi vprašanje, ki je mnoge prisililo k razmisleku. "Ali to pomeni, da če par dobi otroka, se mora izseliti, ker se je v stanovanje vselil kot par, otrok pa nima pravice bivanja?" je vprašala ena od najemnic.

Obiski praviloma niso prepovedani

Na vprašanje, ali lahko lastnik najemniku prepove obiske, v Najemniškem SOS pojasnjujejo, da lastnik tega praviloma ne more prepovedati. "Razen v primeru, da sta se lastnik in najemnik tako dogovorila v najemni pogodbi, v kateri sta določila način uporabe stanovanja," odgovarjajo. Če to v pogodbi ni natančno opredeljeno, lahko najemnik stanovanje uporablja prosto, vendar skladno z načelom normalne rabe, hišnim redom stavbe, v kateri prebiva, ter drugimi določili najemne pogodbe. To v praksi pomeni, da lahko najemnik sprejema obiske, organizira druženja, ima domačo žival, kadi in stanovanje uporablja na običajen način, kot ga uporablja večina ljudi. Vendar pa v Najemniškem SOS opozarjajo, da lahko raba, ki bistveno odstopa od običajne, povzroči večjo obrabo stanovanja in opreme.

"Najemnik pa se mora zavedati, da lahko kajenje ali posedovanje domačih živali povzroči zadržanje varščine s strani lastnika, če zaradi tega nastane precejšnja obraba stanovanja ali opreme," pojasnjujejo. Poudarjajo tudi, da se življenjske okoliščine najemnikov med trajanjem najema spreminjajo. Nekdo si omisli domačo žival, začne pogosteje gostiti prijatelje ali pa spozna partnerja, ki pri njem občasno prespi. 

"Najemodajalec naknadno ne sme samovoljno spreminjati pogodbe ali od najemnika terjati, da pristane na njeno spremembo. Prav tako spremenjena raba, ki ni neskladna z določili najemne pogodbe, ne sme biti razlog za njeno odpoved," pojasnjujejo v Najemniškem SOS.

Ko partner ne pride več le na obisk

Drugače pa je v primeru, ko oseba v stanovanju ne biva le občasno, temveč se vanj dejansko preseli. Prav to vprašanje je sprožilo burno razpravo na družbenih omrežjih, potem ko je mladi najemnik razkril, da mu najemodajalci niso dovolili, da bi se k njemu priselilo dekle. V Najemniškem SOS pojasnjujejo, da mora najemnik za vsako osebo, ki v stanovanju biva več kot 60 dni v obdobju treh mesecev, pridobiti soglasje lastnika. Na podlagi tega soglasja mora biti sklenjen aneks k najemni pogodbi, ki pa ne sme posegati v druga določila pogodbe, denimo v višino najemnine, dolžino najema ali druge bistvene pogoje, o katerih sta se stranki dogovorili ob podpisu pogodbe. 

"Lastnik tega soglasja ne sme odreči, kadar gre za osebo, ki jo je najemnik po zakonu dolžan preživljati, na primer otroka ali oskrbovanca, in sicer ne glede na primerno velikost stanovanja. Prav tako lastnik ne sme odreči soglasja za bivanje dodatne osebe, če je stanovanje primerne velikosti glede na število oseb," pojasnjujejo. To pomeni, da vprašanje, ki ga je na družbenem omrežju zastavila ena od najemnic, ali se mora par po rojstvu otroka izseliti, ker se je v stanovanje vselil kot par, otrok pa ni bil predviden v pogodbi, v praksi nima podlage. Zakon namreč varuje pravico do družinskega življenja in lastnik ne more preprečiti bivanja osebam, ki jih je najemnik po zakonu dolžan preživljati.