Kdo naj bi nanje vplival, Katja Kokot ni razkrila, ponudbe pa naj bi prihajale z levega političnega pola. Policiji zadev še niso prijavili.
V pobudi je zapisala, da so jo strankini poslanci Nedeljko Todorović, Aleksander Štorek in Boris Mijič s pisnimi in podpisanimi izjavami obvestili o poskusih nedovoljenega vplivanja nanje. Ponujene naj bi jim bile premoženjske koristi v povezavi z njihovim odločanjem in parlamentarnim delovanjem. Kot je dejala v izjavi za medije, naj bi tem poslancem ponujali visoke podkupnine za prestop v drugo politično opcijo. Po njenih besedah naj bi šlo za sedemmestne številke.
"Po informacijah, s katerimi smo bili seznanjeni, so ponudbe prihajale tako od posameznih poslancev levega političnega pola, kot tudi od vodilnih oseb določenih gospodarskih družb, v katerih ima Republika Slovenija pomemben kapitalski delež," je v dopisu zapisala Kokot. V izjavi za medije sicer ni želela razkriti, iz katere stranke ali gospodarske družbe naj bi prišle takšne ponudbe. Na vprašanje, ali so zadeve prijavili policiji, pa je Kokot pojasnila, da bodo ukrepali v skladu z navodili odvetniške družbe, ki pelje te postopke v njihovem imenu.
Kokot meni, da je treba temu nameniti ustrezno pozornost in oblikovati priporočila o ravnanju poslancev v takšnih primerih. Opozorila je, da poslanci namreč niso nujno pravni strokovnjaki in ne morejo vedno presoditi, ali bi določena ravnanja pomenila kršitev etičnega kodeksa za poslanke in poslance, kršitev pravil po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije ali pa bi lahko imela ta dejanja celo znake kaznivega dejanja.
"Šlo naj bi za področje bivše koalicije "
Zorana Stevanovića prosi, da z dopisom seznani tudi kolegij predsednika DZ. Stevanović, sicer tudi predsednik stranke Resnica, je v izjavi za javnost dejal, da so, kot razume, njihovi poslanci zadevo zapisali in bodo o tem obvestili njega kot predsednika DZ. Nato se bodo odločali, kako naprej. Na vprašanje, zakaj ne razkrijejo, kdo je poskušal vplivati na poslance, je odgovoril, da ni prav, da bi operiral s tako občutljivimi podatki, dokler jih ne raziščejo in zares potrdijo.
Po njegovih besedah je "jasno, da je šlo za področja bivše koalicije", iz točno katere stranke pa da ne more povedati, glede na dejstvo, da verjetno ljudje, ki so ponujali določene usluge, niti "niso eksponirani deli teh strank". Kakšne zneske naj bi poslancem ponujali, ne ve. Zadeve tudi zaenkrat še niso prijavili policiji, to bodo storili, ko bodo ugotovili, da gre res za elemente kaznivih dejanj, je dodal.
Poslanka Resnice je komentirala tudi odzive več nevladnih organizacij, ki so javno stopile v bran Filipu Dobraniću z inštituta Danes je nov dan, zoper katerega je vložila kazensko ovadbo. Dobranić se je prejšnji teden na novinarski konferenci Civilne iniciative Glas ljudstva zavzel za zbiranje podpisov za referendum o interventnem zakonu za razvoj Slovenije. Javnost je tudi pozval, naj na poslance Resnice, ki jih je poimenoval, začne "pritiskati, še posebej, če ste za Resnico glasovali, da vam pravico do referenduma zagotovijo oz. da vam je ne odvzamejo ali z boljšo besedo ukradejo".
Kokot je poudarila, da je svoboda govora osnovna človekova pravica, a nobena pravica ni neomejena, svoboda govora pa se po njenem konča tam, kjer se začnejo pravice poslancev do dostojanstva in varnega opravljanja poslanske funkcije. Pojasnila je, da je zoper Dobranića vložila kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti. Že pred tem so bili namreč, kot je dejala, deležni groženj, napadov in nadlegovanj, po njenih besedah pa je bilo jasno, da bo takšno naštevanje njihovih imen privedlo še do večjega napada nanje, tako na družbenih omrežjih, kot tudi v živo pred DZ.
Stevanić o ravnanju Kokot
Poslanka, ki je sicer tudi sama znana po nekaterih ostrih mnenjih na družbenih omrežjih in prihaja iz stranke Resnica, ki izhaja iz protestov proti tretji vladi Janeza Janše, je zatrdila, da nikdar ni nikogar "osebno pozivala sredi Ljubljane po mikrofonu, naj se ljudje znašajo nad njim". Priznala pa je, da ji Dobranić ni grozil s smrtjo ali pozival k nasilju nad njo.
Nevladnim organizacijam Danes je nov dan, Inštitut 8. marec in Pravna mreža za varstvo demokracije je očitala politično agitiranje. Bi pa bili z njimi pripravljeni sodelovati, če bi pristopili k "reševanju nekih družbeno perečih težav", je dejala. Tako so jim denimo predlagali, naj sredstva, "ki jih imajo očitno ogromno", ponudijo za zdravljenje bolnega fantka. Ob tem meni, da je treba pogledati, kakšne so zakonodajne možnosti, da omejijo "takšno prikrito politično delovanje".
Stevanović se strinja, da kazenski pregon ne sme postati orodje za omejevanje politične kritike in svobode izražanja, a da tudi delovanje določenih civilnodružbenih organizacij ne sme postati pritisk na varnost določenih poslancev. Kot je dejal, so ljudje sicer različno občutljivi. Ko njega nekdo žali ali mu grozi, ga to pravzaprav motivira, marsikdo pa se tega ustraši, tako da razume, da se je Kokot v določenem trenutku počutila ogroženo in je podala kazensko ovadbo. Dodal je, da je to "popolnoma regularno in v skladu z zakonodajo, ne glede na mnenja določenih domnevno pravnih organov".
Varuh človekovih pravic je denimo opozoril, da kazenski pregon ne sme postati orodje za omejevanje politične kritike in svobode izražanja in da je odprta, tudi ostra javna razprava temelj demokratične družbe. Pravna mreža za varstvo demokracije pa je ocenila, da ima kazenska ovadba poslanke Kokot zoper Dobranića vse elemente kaznivega dejanja krive ovadbe.
