Kaže, da je biti varuh človekovih pravic zelo mamljiva funkcija, saj je na poziv predsednice republike Nataše Pirc Musar kandidaturo oddalo dvanajst kandidatk in kandidatov. Kdo vse je poslal prijave, v uradu predsednice republike ne razkrivajo, a med njimi naj bi bilo kar nekaj oseb, ki so širši javnosti nepoznane. Da se bo potegoval za še en šestletni mandat, je že avgusta razkril sedanji varuh Peter Svetina. Takrat je v pismu, v katerem je predsednico formalno obvestil, da mu februarja prihodnje leto poteče mandat, zapisal še, da ima "željo, voljo, energijo in izkušnje za še en mandat". Do Svetine ni bilo varuha oziroma varuhinje, ki bi se odločil potegovati za še en mandat. A zdaj se je odločila, da bo ponovno poskusila, tudi pravnica Vlasta Nussdorfer, ki je naloge varuhinje opravljala pred Svetino. Ocenila je, kot je pred tednom povedala za STA, da si je na tem položaju in kasneje kot svetovalka predsednika države Boruta Pahorja, pridobila veliko izkušenj, ki ji lahko pomagajo opravljati to delo zelo uspešno.

Je Katarina Bervar Sternad predsedničina favoritka?

Med tistimi, ki so že zgodaj napovedali kandidaturo, je tudi direktorica Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja Katarina Bervar Sternad. Lanskega decembra je prejela prvo priznanje predsednice republike za delo na področju človekovih pravic, zato so se v javnosti pojavila namigovanja, da naj bi bila predsedničina favoritka. Katarina Bervar Sternad, katere kandidaturo je podprlo več kot sto nevladnih organizacij, po naših neuradnih informacijah uživa tudi podporo Gibanja Svoboda, kar pa ne zadostuje za to, da bi bila tudi izvoljena za varuhinjo. Kandidat oziroma kandidatka mora prejeti 60 glasov poslank in poslancev, a toliko jih koalicija nima. Da bi kandidatka Bervar Sternad dobila glasove SDS ali poslancev NSi, pa je malo verjetno, saj je kot članica Pravne mreže za varstvo demokracije spodbijala "epidemične odloke" minule vlade Janeza Janše. 

Medtem ko Svetina tokrat kandidira samostojno, je Vlasto Nussdorfer za varuhinjo ponovno predlagalo Znanstveno-raziskovalno središče (ZRS) Koper. Podprlo jo je še deset pravnic in pravnikov, med njimi Alenka Šelih, Rado Bohinc in Janez Čebulj.  

Posvetovanja predvidoma decembra

Miha Lobnik, zagovornik načela enakosti, ki je kot kandidat omenjan že nekaj časa, se na naše klice ni odzival. Po naših zanesljivih informacijah sta ga za varuha predlagali zaslužni profesorici Mirjana Nastran Ule in Tanja Rener. Vložitev kandidature je potrdila tudi Simona Zavratnik, profesorica sociologije na Fakulteti za družbene vede, ki je bila v času ministrovanja Tatjane Bobnar v njenem kabinetu pristojna za področje migracij. Da je prijavo oddal, je javno sporočil diplomat Andraž Zidar, ki se je leta 2022 potegoval za položaj ustavnega sodnika, a ni bil uspešen. Da je kandidaturo oddal ob podpori "treh ustavno varovanih skupnosti in mnogih drugih institucij", je za Večer potrdil dolgoletni direktor urada za narodnosti Stanko Baluh. Kandidaturo je potrdila tudi Maša Kociper, državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade Roberta Goloba, zadolžena za stike z državnim zborom. Predlagala jo je skupina mediatorjev na čelu z nekdanjim pravosodnim ministrom Alešem Zalarjem. Kdo so drugi kandidati in kandidatke, ni znano.

V uradu predsednice republike so pojasnili, da bo Nataša Pirc Musar najprej opravila pogovore s kandidatkami in kandidati, predvidoma decembra naj bi sledila posvetovanja s poslanskimi skupinami, januarja pa bi bil predlog posredovan v državni zbor. Če bi se pokazalo, da nobeden od tistih, ki so poslali svojo kandidaturo ali dali soglasja k njej, nima možnosti za izvolitev, lahko predsednica republike za varuha predlaga koga povsem tretjega. 

Kdor bo dobil zadostno podporo, bo šesti varuh oziroma varuhinja človekovih pravic. Prvi je bil pravnik Ivan Bizjak. Sledili so sociolog Matjaž Hanžek, zdravnica Zdenka Čebašek Travnik, Nussdorferjeva in Svetina.