
Koliko še lahko pozidamo? Ali sploh kaj pozidamo brez škode?
Ljudje smo kot mravlje. Nenehno nekaj počnemo. Takšen vtis bi nekdo dobil, če bi nas opazoval iz vesolja. Kar naprej se nekaj giblje, nastaja, tudi izginja pod vplivom naših rok in podaljšanih rok - strojev in naprav. Če pomislimo samo, koliko gradimo! Že v času dobre polovice človeškega življenja so razlike res velike. Koliko travnikov, njiv je izginilo pod zidaki, betonom in asfaltom samo v našem kraju! Koliko cest je bilo zgrajenih, trgovinskih centrov, ki imajo pri nas očitno res ugodne pogoje za rast in brez njih očitno ne bi mogli preživeti … Zdi se, da so površine, ki so nam na voljo, neizmerne. Saj se nikjer ne pozna, takole na prvi pogled. Pa je temu res tako?