STA
Letošnja hmeljarska sezona se je začela nekoliko prej kot običajno. Prehod v pomlad je bil namreč toplejši kot lani, zlasti od sredine februarja, ko so višje temperature pospešile ogrevanje tal in začetek vegetacije. Hmelj v hmeljiščih zato letos napreduje bolj intenzivno, je za STA povedal specialist za hmeljarstvo Blaž Dimec.
Začetek del v hmeljiščih je bil zaradi ugodnih razmer tekoč in brez večjih zastojev. Hmeljarji so lahko pravočasno vstopili vanje in začeli s prvimi opravili, ki so ključna za nadaljnji razvoj rastlin. Med njimi so kultiviranje in priprava tal, rez hmelja ter osnovna oskrba nasadov, kmalu pa sledi še napeljava vodil in usmerjanje poganjkov, je dejal Dimec.
Strokovnjaki opozarjajo, da je letošnja sezona zaradi hitrejšega razvoja rastlin časovno bolj zgoščena kot običajno. To pomeni, da morajo hmeljarji v kratkem času opraviti več ključnih opravil, kar povečuje organizacijski pritisk na kmetijah. Tudi letos v slovenskih hmeljiščih dela od 800 do 1000 delavcev iz tujine, med katerimi prevladujejo Romuni, ki predstavljajo večino delovne sile.
V zadnjih tednih je vreme sicer omogočilo dober začetek del, a se že kaže prvi večji izziv - pomanjkanje vlage v tleh. To je najbolj izrazito na lažjih tleh, kjer voda hitreje izhlapeva, zato se tam že uporablja namakanje za zagotavljanje enakomernega razvoja rastlin.
Hmeljarji ob tem poudarjajo, da je mladi hmelj v tej fazi zelo občutljiv. Morebitna pozeba bi lahko povzročila ponovno odganjanje in zamike v razvoju, suša pa neenakomerno rast. Prav zato je bistvenega pomena sprotno prilagajanje razmeram na terenu, je povzel Dimec.
Po trenutnih podatkih je v Sloveniji letos pod hmeljem nekaj manj kot 1500 hektarjev površin, kar je za okoli 120 hektarjev manj kot lani. A podatki še niso dokončni, saj kmetije še urejajo evidence, zato se številke lahko še spremenijo.
Na trgu hmelja medtem razmere po Dimčevi oceni ostajajo zahtevne. Zaloge so v zadnjih letih po njegovih besedah višje od povpraševanja, hkrati pa se poraba piva nekoliko zmanjšuje, kar pritiska na cene in ekonomiko pridelave. Slovenija sicer ostaja pomembna pridelovalka, z okoli tremi odstotki svetovne proizvodnje, predvsem aromatičnih sort.
Kakšna bo letina, pa je za zdaj še povsem odprto. Hmeljarji opozarjajo, da bo končni pridelek v veliki meri odvisen od vremena v prihodnjih tednih in mesecih - od morebitnih sušnih obdobij do nevarnosti pozeb ali neviht, ki lahko hitro spremenijo razmere na terenu, je še dodal Dimec.
