Dejavnosti, kjer bo nominalna rast dodane vrednosti relativno višja, bodo zdravstvo in socialno varstvo, IKT-storitve, finance, poslovanje z nepremičninami in druge poslovne storitve. Medtem naj bi bila rast dodane vrednosti po besedah glavnega ekonomista Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Bojana Ivanca nižja v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu. "V prvi dejavnosti bo to posledica pritiskov na izvozne cene in šibke rasti naročil v določenih industrijah, kot je avtomobilska, v drugi pa visoke pretekle rasti, ki se ne more nadaljevati s podobno dinamiko," je dejal na današnjem srečanju z novinarji.
Glede inflacije, ki naj bi letos v povprečju dosegla dva odstotka, pričakuje, da se bo ta v prihodnjih treh letih dvignila na 2,5 do 2,6 odstotka. "Država je z ukrepi skušala krotiti mesečno dinamiko cen. Naša pričakovanja so tako za srednjeročno obdobje takšna, da bo zelo verjetno morala slej ko prej te ukrepe odpraviti. Poleg tega je bil letos vpliv energentov zelo ugoden, naslednje leto pa ni verjetno pričakovati, da bo še ugodnejši," je dejal.
"Na trgu dela velikih sprememb pri številu delovno aktivnih ni pričakovati, saj bodo podjetja za ohranitev konkurenčnosti morala krepiti produktivnost, v storitvenem sektorju pa bo zaposlovanje naraščalo predvsem v zdravstvu in socialnem varstvu ter strokovnih dejavnostih z višjo zahtevano izobrazbo," je pojasnil.
Nadpovprečna rast neto plače
Rast povprečne bruto plače naj bi bila tudi prihodnje leto visoka, pri okoli šest odstotkih, na kar naj bi pomembno vplivala rast plač v sektorju država, ki bo okoli sedemodstotna. Realna rast povprečne neto plače bo predvidoma okoli 2,5-odstotna, kar je nad zgodovinskim povprečjem, ki je znašalo okoli 1,8 odstotka.
Industrijska proizvodnja v predelovalnih dejavnostih se bo okrepila za 2,5 odstotka, nekoliko močneje, za 3,5 odstotka, pa v letu 2026. Glavni razlog za to je po njegovih besedah pomanjkanje novih naročil, kar zavira višjo rast.
Po letošnji stagnaciji investicij v osnovna sredstva je v prihodnje pričakovati okoli 3,4-odstotno realno rast. Ta bo izvirala predvsem iz večje rasti investicij v zgradbe in objekte, medtem ko bo rast investicij v stroje in opremo nižja. Ohranila se bo rast investicij v proizvode intelektualne lastnine.
Kreditno tveganje Slovenije ostaja nizko, bonitetne agencije so potrdile visok rating Slovenije ali pa so ga celo dvignile iz stabilnih v pozitivne izglede. To bo zagotovilo tudi manevrski prostor vodenju fiskalne politike, v kolikor bi razmere to zahtevale.
Med tremi pomembnejšimi tveganji, ki bi lahko vplivali na šibkejšo gospodarsko rast, so izrazita geopolitična tveganja, zaton globalizacije ter carinske vojne in rast svetovnih cen surovin. Tudi po pesimističnem scenariju bo gospodarska rast v naslednjih dveh letih nekoliko nad enim odstotkom, po optimističnem pa okoli treh odstotkov, je dodal Ivanc.
Spremembe pri omrežnini?
Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je v oceni letošnjega leta med drugim izpostavila ponovno vzpostavitev socialnega dialoga, konsolidacijo gospodarstva v GZS in Gospodarskem krogu, podpis zavezništva med raziskovalno sfero, gospodarstvom in vlado ter preoblikovanje evidentiranja delovnega časa. Pozdravila je pripravo vladnega osnutka sheme za skrajšani delovni čas, ki jo bodo posamezna podjetja lahko koristila ob morebitnem upadu naročil.
V prihodnjem letu pričakuje "okrepljeno sodelovanje z vlado in spremembe, ki morajo biti bolj ambiciozne in hitre". Izzive vidi pri višji obremenitvi dela zaradi uvedbe prispevka za dolgotrajno oskrbo ter dviga obveznega zdravstvenega prispevka, pri čemer pa pozdravlja namero vlade po razbremenitvi obdavčitve dela in napovedano uvedbo nepremičninskega davka.
"Pred nami so davčna, pokojninska in zdravstvena reforma. Zelo smo aktivni pri energetiki, kjer si želimo, da se imenuje interdisciplinarna skupina in z vseh zornih kotov oceni, kateri koncepti bi bili pravi za Slovenijo," je povedala. V začetku leta si obeta spremembe pri omrežnini, saj je s strani vlade postavljena delovna skupina začela delovati in na GZS po njenih besedah pričakujejo pozitivne spremembe za gospodarstvo in tudi za gospodinjstva.
