"Za vsako brazgotino se skriva močna življenjska zgodba: zgodba o strahu, jezi, dvomu, skrbi, zavisti, malodušju. Predvsem pa zgodba o borbi, pogumu, vztrajnosti, upanju in hvaležnosti," pravi Anja Garbajs iz društva Transplant, ki je v avli UKC Ljubljana priredilo fotografsko razstavo Moja brazgotina, moje življenje, ki so jo postavili pred evropskim dnevom darovanja organov in tkiv preteklo soboto.
"Vemo, in tudi na lastni koži čutimo, da je darovanje organov tema, ki še vedno poraja različna mnenja, tako pozitivne občutke kot negativne odzive, ki so lahko posledica nepoznavanja tematike, ali pa se ji ljudje izogibajo. Velja za tabu. Razstava je naš odgovor na to. Ne potrebujemo tabujev. Mi smo odvrgli oblačila, vse naše zavore in pomisleke, da bi pokazali, kako ponosno in s kako veliko hvaležnostjo živimo naprej. In to le zaradi oseb, ki so se v času svojih življenj opredelile za darovalce organov in tkiv po smrti ali pa so njihovi svojci po smrti podali soglasje za darovanje," je še povedala Anja Garbajs.
Izstopa mariborski UKC
Epidemija covida-19 je zarezala tudi v transplantacijsko dejavnost. "V letošnjem letu so se po dveh napornih kovidnih letih razmere za delo končno malce normalizirale. Rezultati v donorskem programu so dobri, z vrnitvijo bolnišničnih koordinatorjev iz kovidnih intenzivnih enot na redna delovišča se je ponovno izboljšala detekcija umrlih darovalcev. Do konca septembra je bilo tako skupno dokazanih kar 69 možganskih smrti, od tega je 36 umrlih postalo darovalcev organov. To je precej več kot lani v istem časovnem obdobju. Po uspešni detekciji letos izrazito izstopa donorski center UKC Maribor. Dobro teče tudi program pridobivanja roženic," je povedal Andrej Gadžijev, direktor Slovenija-transplanta. Lani je bilo v celem letu 41 umrlih darovalcev, ki so podarili 125 organov. Dobro polovico darovalcev detektirajo v Ljubljani, skoraj 18 odstotkov so jih lani v Mariboru, po skoraj 13 odstotkov v Celju in Murski Soboti, po 2,6 odstotka pa še na Ptuju in v Novem mestu. Gadžijev ocenjuje, da še vedno premalo ljudi pozna hiter postopek opredelitve glede darovanja po elektronski poti preko portala e-uprava. Do zdaj se je v nacionalnem registru opredelilo 12.510 ljudi, od tega se je 69 oseb izreklo proti darovanju.
Darujemo lahko tudi KME
Na precej neboleč način lahko za bolnike s krvnim rakom darujemo tudi krvotvorne matične celice (KME) - največkrat gre za darovanje iz krvi, odvzamejo le KME, vse preostale sestavine krvi pa se vrnejo nazaj v obtok darovalca. Med darovalce se lahko vpišemo preko spleta na https://www.slovenijadonor.si/. Domov nato prejmemo (povratno) kuverto z epruvetko in testom - z vatirano palčko v bistvu le požgečkamo notranjo stran ličnice. Izjemoma se sicer še vedno izvaja "klasični odvzem" kostnega mozga v splošni anesteziji, za to moramo podati še posebno soglasje, če pride v poštev.
Dobro poznati stališče svojcev
Dobro je, da poznamo stališče svojih najbližjih do tega vprašanja. "Če se oseba ni opredelila v času življenja, o dovoljenju za darovanje organov vprašamo svojce. In to vprašanje sledi po sporočeni smrti. Vprašanje je največkrat nepričakovano. Če se o tem prej ne pogovarjate, je tak pogovor za svojce izjemno zahteven, saj so v procesu začetnega hudega žalovanja in v takem trenutku se težko razsodno odločajo. Če pa je volja pokojnega znana, je odločitev svojcev lahka. Želimo si, da ljudje ne bi ostajali neopredeljeni. To je najslabša možnost za vse, za svojce in zdravstveno osebje, predvsem pa za vse čakajoče paciente," razloži Gadžijev.
Vodja Centra za transplantacijsko dejavnost v UKC Ljubljana, dr. Ivan Kneževič, pove, da brez prostovoljnega darovanja ni zdravljenja s presaditvijo. To pa da je danes zelo uspešna metoda, edina rešitev in možnost zdravljenja številnih bolezni, ki privedejo do odpovedi organa. Le pri ledvicah je možno nadomestno zdravljenje z dializo. S staranjem družbe potrebe po organih za presaditev naraščajo. Zdravljenje s presaditvijo je sicer izjemno zahtevno, v marsikateri državi bolniki še nimajo dostopa do tovrstnega zdravljenja, zato pravzaprav nimajo možnosti za zdravljenje, še doda. Za številne pa je to edina možnost za preživetje. Tudi Kneževič pove, da so letos rezultati boljši od lanskih. Do septembra so presadili 95 organov, od tega 45 ledvic, 20 src, 14 jeter, 15 pljuč in eno trebušno slinavko. Ponosno pove, da po številu presaditev src na milijon prebivalcev ostajamo v svetovnem vrhu.
V bližnji prihodnosti načrtujejo še pomemben strokovni preskok. "Pripravljamo se na sočasno presaditev srca in pljuč. Le redke države na svetu so že izvedle tako zahteven poseg, imamo dovolj znanja in vrhunsko usposobljene strokovnjake," sklene Kneževič.
Čakanje na organe v Sloveniji
- Na organe v Sloveniji čaka 155 bolnikov.
- Na novo srce jih čaka 61 (dva v kombinaciji z ledvico), na ledvico 78 (dva v kombinaciji s srcem, dva v kombinaciji z jetri in en v kombinaciji s trebušno slinavko), na jetra 14 (dva v kombinaciji z ledvico), na pljuča pet in dva na trebušno slinavko (en v kombinaciji z ledvico).
- Povprečne čakalne dobe so: za srce 240 dni (za urgentne presaditve 55 dni), za ledvico približno 350 dni, za jetra 108 dni, za pljuča 179 dni.
- Stopnja privolitve svojcev za darovanje je 66-odstotna.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
