Predsednica republike je v središče slavnostnega govora na osrednji proslavi ob dnevu državnosti letos postavila odgovornost, ki ima po njenih besedah z vidika razvoja države več pomenov, med drugim pomeni odgovornost ne pozabiti. Ob tem je spomnila na vse, ki so se v vojni za Slovenijo odločno uprli z vsem, kar so imeli, tudi s svojimi življenji, da je slovenski narod stopil na pot samostojnosti in državnosti. A zgodba o boju je bistveno daljša, je izpostavila. Zato je odgovornost na Sloveniji, da ne pozabi vseh rojakov, ki so se stoletja "borili in darovali življenja za slovenski prostor pod soncem".
Zbrane na Kongresnem trgu je Nataša Pirc Musar pozvala k ureditvi dostojnega pokopa žrtev povojnih pobojev ter h korakom za udejanjanje pravice vsakega do pokopa in groba. "Naredimo korak, ki ne bo zmagoslavje enega politika, ene politike, ene stranke ali ene koalicije," je pozvala. To naj bo po predsedničinih besedah osamosvojitev intime od dnevne politike ter politizacije slovenske medvojne in povojne zgodovine.
Opozorila je tudi, da so bile kmalu po koncu druge svetovne vojne obljube o "nikoli več" hitro pozabljene. Vojni zločini in zločini proti človeštvu se še vedno dogajajo, število žrtev narašča, agresijam ni videti konca, je dejala. V takšnih razmerah mora biti odgovornost za prihodnost vodilo, če želi Slovenija izzive pričakati kot spoštovanja vredna, vključujoča, razvita in napredna skupnost, je poudarila predsednica.
Nato je naštela po njenem mnenju pet ključnih težav države. Izpostavila je upoštevanje ljudske volje, izražene na referendumu - pa kljub temu odločitev za preferenčni glas na volitvah ni udejanjena. Drugi izziv je netransparentnost, pri čemer jeizpostavila finančno zahtevne projekte, ki čakajo državo, med drugim projekt gradnje drugega bloka krške nuklerake in zadnje mesece aktualno vprašanje vlaganj v obrambne zmogljivosti. Pri slednjem je ocenila, da je vlaganje v boljšo obrambno sposobnost Slovenije odgovorno ravnanje, pomembno politično sporočilo pa, da zaradi vlaganja v obrambo socialne in druge pravice prebivalcev Slovenije ne bodo trpele.
Med težavami, s katerimi se sooča Slovenija, je naštela še odnos do podnebne krize, odnos do pravosodja, pri čemer po njenih besed skrbi predvsem "čedalje agresivnejše javno prizadevanje za diskreditacijo pravosodja in drugih institucij pravne države", ter "trk meritokracije in strankokracije". "Praksa izbire kadrov po načelu, da ni pomembno, kdo je, samo da je naš, je bila med ljudmi v Sloveniji že davno opažena in razumljena kot problem. S tem se moramo resno ukvarjati, kajti tako ravnanje ima negativne posledice za razvoj in trdnost naše skupnosti," je opozorila v luči več odprtih kadrovskih postopkov.
Četudi zdajšnje dogajanje po svetu ne daje veliko razlogov za sproščenost in smeh, pa si po besedah predsednice slovenski narod tega ne sme dopustiti vzeti, saj gre tudi za odraz njegove samozavesti. In pot naprej je po njenem prepričanju jasna. Okolje za razvoj in uresničevanje možnosti za rast ustvarjajo gospodarska uspešnost, znanstveni, kulturni, športni in vsi drugi dosežki prebivalcev Slovenije, solidarnost, skrb za sočloveka, vladavina prava ter odgovornost.
Slednja ni izbira, pač pa dolžnost vseh. "Če je ne bomo živeli in vanjo verjeli, jutri ne bo svobode, ki jo danes praznujemo," je sklenila predsednica in vsem čestitala ob dnevu državnosti.
Slavnostnemu nagovoru predsednice je sledil bogat umetniški program pod naslovom Prihodnost. Izhodišče letošnje državne proslave 34 let od slovenske osamosvojitve je bilo vprašanje Kdo je naša prihodnost? Režiserka in scenaristka je bila Katja Pegan. Začelo se je s simpatičnimi željami za prihodnost današnjih onovnošolcev, na koncu je bil na odru tudi Klemen Slakonja s slovensko verzijo evrovizijske Koliko časa še ... je ostalo. Meni, nama, nam.
