Na hipodromu v Kamnici je na predvečer prvega maja zagorel kres in s svojo svetlobo privabil množico obiskovalcev, ki so obeležili praznik dela. Prizorišče se je začelo polniti že okoli 17. ure, ko so prvi obiskovalci zasedli prostor pod odrom, kmalu zatem pa se je hipodrom prelevil v živahno prizorišče druženja, glasbe in tradicije, ki se je že lani po letih premora vrnila v Kamnico.
Kresovanje, ki so ga organizirali Hipodrom Kamnica in Zveza svobodnih sindikatov Slovenije ob podpori Krajevne skupnosti Kamnica in Mestne občine Maribor, je po besedah organizatorjev dobilo nov zagon že lani, letos pa so prepričani, da postaja stalnica. Pod odrom, kjer je najprej igral narodnozabavni ansambel Firbci, kasneje pa je za bolj razposajeno vzdušje poskrbel Damjan Murko, se je hitro oblikovalo plesišče. Med obiskovalce so organizatorji delili rdeče naglje – simbol delavskega boja in socialne pravičnosti, najmlajši pa so se zabavali na napihljivih igralih.
Ob robu prizorišča ni manjkalo niti kulinarične ponudbe. Z žara se je kadilo, obiskovalci pa so lahko posegali po čevapčičih, klobasah, rebrcih in tudi sladicah. "Za zdaj gre vse, proti polnoči pa ostanejo predvsem še čevapčiči. To je pač klasika za prvi maj," so povedali ponudniki hrane, ki so imeli ves večer polne roke dela.
Organizatorji z dogodkom zadovoljni
Organizator Simon Hauptman, predsednik Konjeniškega kluba Kamnica in predsednik krajevne skupnosti, ni skrival zadovoljstva nad obiskom. "V predprodaji smo prodali več kart kot lani," je dejal in pojasnil, da so letos zaradi dodatnih dogodkov na hipodromu postavili tudi šotor, kar je pripomoglo k boljši organizaciji. "Dogodek zdaj pripravljamo drugo leto. Pred tem je bilo kresovanje dolga leta v Koblarjevem zalivu, nazadnje leta 2017. Lani smo ga prvič organizirali tukaj in mislim, da bo to postala tradicija."
Po njegovih besedah hipodrom ne more živeti le od konjeništva, zato mu želijo vdahniti nove vsebine. Kresovanje je tako le začetek pestre sezone, ki bo vključevala družinske dogodke, sejme in športna tekmovanja. "Ljudje potrebujejo takšne dogodke. Vesel sem, da se imajo lepo – ali pridejo zaradi praznika ali zaradi veselice, niti ni tako pomembno."
Praznik dela kot opomin na pomen skupnosti
Na pomen praznika dela je vendar spomnila podpredsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Saška Kiara Kumer in zbrane nagovorila. Izpostavila je pomen solidarnosti in opozorila na izzive sodobnega delavstva. "Danes nas pogosto prepričujejo, da šteje le posameznik, da je uspeh odvisen samo od nas samih. Kapital nas sili v tekmovanje med sabo, v razmišljanje, da moramo poskrbeti le zase. A zgodovina nas uči nekaj povsem drugega – kot družba smo preživeli in napredovali zato, ker smo znali stopiti skupaj, si pomagati in se podpirati," je poudarila.
Spomnila je, da so bile ključne delavske pravice pridobljene prav s skupnim bojem. "Napredek ni posledica pohlepa, temveč solidarnosti. Zgradili smo družbo, v kateri naj bi skrbeli za šibkejše, kjer je delo vrednota, ki si zasluži spoštovanje. A danes se te vrednote vse prepogosto postavljajo pod vprašaj," je opozorila. Dodala je, da svoboda brez socialne varnosti ne pomeni veliko: "Če nimaš zagotovljene varnosti ob bolezni, če ne veš, ali boš lahko dostojno živel v starosti, potem je svoboda prazna beseda."
Posebej je izpostavila tudi zaskrbljujoče razmere na področju varnosti pri delu. "Podatki so srhljivi. Lani je v nesrečah na delovnem mestu umrlo 21 ljudi, samo letos jih je do zdaj že enajst. To niso številke – to so očetje, matere, bratje in sestre, ki se niso vrnili domov. Prva dolžnost vsakega delodajalca je, da delavec pride domov živ in zdrav," je poudarila in pozvala k večji odgovornosti ter spoštovanju delavcev.
Za starejše nostalgija, za mlajše le še ena zabava
Po nagovoru sindikalistke so prižgali kres in ker se je do takrat že precej shladilo, so se ob ognju mnogi tudi pogreli. Pod šotorom se je nadaljevala zabava, v kotu pa je bilo živahno tudi pri srečelovu, ki ga je pripravil konjeniški klub. Vsaka srečka je bila dobitna, obiskovalci pa so lahko domov odnesli praktične nagrade, od oblačil do bonov in drugih izdelkov. "Kupili smo že osem srečk," je navdušeno povedal Marko, ki se je s prijatelji odpravil preizkusit srečo. "Dobil sem pulover, nekaj namazov, zobno pasto in pijačo," je našteval.
"Zelo smo veseli, da se je kresovanje v Kamnico vrnilo. Za nas prvi maj pomeni praznik dela, pa tudi praznik pomladi in druženja. Morda mlajšim to ne pomeni več toliko, ampak za nas ima še vedno težo," je povedala domačinka Irena Jošt. Ob tem je dodala razmislek o delu: "Štirideset let sem delala kot profesorica na konservatoriju za glasbo. Imela sem srečo, da sem opravljala poklic, ki je bil tudi moj hobi. Mislim, da je to zelo pomembno – da najdeš delo, ki te veseli. Kar se tiče položaja delavcev danes, pa ne bi rekla, da je zavidljiv. Upam, da se bodo razmere izboljšale."
Mlajša generacija praznik dojema nekoliko drugače. "Mi smo tukaj predvsem zaradi druženja," sta povedala Nejc in Blaž Ivanovič. "Vreme je lepo, lani smo bili tudi. Prvi maj je za naju predvsem dan za zabavo. Sva še študenta, tako da se nama še ne mudi na trg dela," sta povedala v smehu. Za sosednjo mizo pa zdaj že upokojeni Radko Skledar pove, da so se delavci za svoje pravice vedno morali boriti. "Spomnim se časov, ko sem delal po 12 ur na dan. Tudi danes ni rožnato – nekateri delavce res izkoriščajo." Po drugi strani pa Karmen Biker Glavnik, ki je medicinska sestra, izpostavlja tudi pozitivne vidike: "Ta praznik je spomin na pridobljene delavske pravice. Sama sem zadovoljna s svojim delom. Delala sem v porodnišnici, zdaj v domu za starejše. Vsako obdobje je prineslo nekaj lepega in tudi nekaj zahtevnega. Pomembno je, da v vsakem obdobju najdeš smisel." Med obiskovalci smo opazili tudi sindikalista in zdaj poslanca Levice Vladimirja Šego, ki je opozoril, da se delavske pravice že desetletja slabšajo. Izpostavil je tudi razdrobljenost sodobnega delavstva in upad sindikalnega organiziranja, zlasti med mladimi. "Vsak razmišlja predvsem o sebi, a večina bi morala stopiti skupaj," je poudaril.
