Popoldne se je začela izredna seja državnega zbora o proračunskem memorandumu za leti 2022 in 2023. Še preden pa je premier Janez Janša začel s predstavitvijo memoranduma, so se oglasili predstavniki poslanskih skupin opozicije.
Vodja poslanske skupine LMŠ Brane Golubović je v postopkovnem predlogu napovedal, da bodo obstruirali Janšev govor. "V demokratični družbi, ki jo zagovarjamo v LMŠ, je ena od možnosti protesta proti predsedniku vlade in vladi, ki krši pravni red države in krni ugled v tujini, tudi obstrukcija današnjega govora predsednika vlade," je dejal. Dodal je, da Janševa vlada "že leto in pol ne spoštuje ustave, zakonov, stroke, sodišč in tudi ljudi". Z bojkotom seje pa, je poudaril, bodo nedvoumno pokazali svoje "nestrinjanje z uničevanjem te države".
Obstrukcijo je še pred Janševim nagovorom napovedal tudi vodja poslanske skupine SD Matjaž Han. "Če si priznamo ali ne, stanje kot ga imamo danes v Sloveniji, ga še nikoli nismo imeli. Žal ne tako dobrega, temveč tako slabega. Zaskrbljujočega. Žal pa v zadnjih dneh tudi zelo nevarnega," je zatrdil in dodal, da tudi grafi gospodarske rasti pri tem ne bodo pomagali. Med ljudmi "za zastraženimi ograjami" zunaj parlamenta je po njegovih besedah mogoče čutiti strah in jezo nad stanjem v državi, za kar pa da odgovornost v največji meri nosi vlada na čelu s predsednikom vlade. "In pa posamezniki in preračunljive stranke, ki tej vladi omogočajo obstoj," je dodal.
Janša: Investicije bistvena razvojna komponenta proračunov
Predloga proračunov za prihodnji dve leti, ki ju ima danes na dnevnem redu DZ, sta po besedah premierja Janeza Janše razvojno naravnana, kar potrjuje velik obseg načrtovanih sredstev za investicije in investicijske transferje. Vsako leto bo teh za več kot dve milijardi evrov, je napovedal.
Izpostavil je investicije v zdravstvo, ki jih bo v vsakem od prihodnjih dveh leti za 200 milijonov evrov. "V dveh letih bo šlo za investicije v zdravstvo več denarja, kot ga je bilo porabljenega v preteklem desetletju," je dejal.
Omenil je še investicije v cestno in železniško infrastrukturo, pa v protipoplavno varnost, oskrbo s pitno vodo, vrtce in osnovne šole ter športno infrastrukturo, kot tudi v kulturo, znanost in digitalno povezljivost. Načrtuje se tudi znatna sredstva za naložbe v domove za starejše, je dejal.
Proračuna zagotavljata tudi socialno in trajnostno komponento, je nadaljeval Janša ter poslance pozval, naj glasujejo za, saj bo to jamstvo, da bosta prihodnji dve leti leti hitre rasti, večje odpornosti ter znatnega povečanja blaginje Slovenije.
Da vlada nima več nobene legitimnosti in bi morala odstopiti, meni tudi Matej T. Vatovec (Levica). Očital ji je, da zna vladati le še s silo in nasiljem. To se je po njegovih besedah pokazalo tudi v torek ob protestih in vrhu EU-Zahodni Balkan, ko je vlada "gostila tuje goste, lastno ljudstvo pa zaplinjala". Opozoril je tudi, da se vlada izživlja nad različnimi institucijami in mediji, pri čemer je omenil Slovensko tiskovno agencijo.
Tudi vodja poslanske skupine SAB Maša Kociper je opozorila na finančno izčrpavanje STA, ki že 280 dni opravlja javno službo brez plačila s strani vlade, čeprav ji plačilo nalaga zakon in mnenje vrhovnega sodišča. Janša po njenih besedah ne želi slišati, kar mu v opoziciji sporočajo že zelo dolgo, prav tako ne posluša ljudi, "ki niso zadovoljni s smerjo, v katero gre naša država in naša demokracija".
Šircelj: Odhodki višji predvsem na račun investicij
Odhodki državnega proračuna bodo prihodnje leto višji, kot so načrtovani zdaj, usmerjeni pa bodo predvsem v investicije. Brez teh bi bil primanjkljaj znatno nižji, a kot je danes v DZ dejal finančni minister Andrej Šircelj, se bo primanjkljaj v prihodnjih letih vseeno zniževal.
Šircelj je na današnji predstavitvi predloga proračunov poslancem dejal, da se Sloveniji letos napoveduje gospodarska rast v višini 6,1 odstotka, ki se bo nadaljevala tudi v letih 2022 in 2023. Posledično bodo rasli tudi prihodki.
Višji bodo v letu 2022 tudi odhodki, nato pa se bodo v letu 2023 nekoliko znižali, usmerjeni pa bodo predvsem v investicije. Če investicij ne bi bilo, bi bi bil primanjkljaj prihodnje leto več kot desetkrat nižji od načrtovanega, je dejal, a dodal, da investicije prinašajo večjo dodano vrednost, ta pa večje dohodke zaposlenim in večje dobičke podjetjem.
Proračunski primanjkljaj se bi kljub temu zniževal - z ocenjenih 7,9 odstotka BDP v letu 2021 na 4,6 odstotka BDP v letu 2022 in na 2,7 odstotka BDP v letu 2023.
Zniževal se bo tudi dolg države, namreč z letošnjih 78,5 odstotka BDP na 77,5 odstotka BDP v letu 2022 ter na 76 odstotkov BDP v letu 2023. Leta 2024 naj bi se znižal pod 75 odstotkov, je dejal minister.
Optimizem pa lahko splahni ob nepripravljenosti ljudi na cepljenje proti covidu-19 in posledično širitvijo koronavirusa. "Po drugi strani lahko rečem tudi obrnjeno: da bo večja precepljenost ljudi zagotovila večjo gospodarsko rast, večji optimizem, večje zadovoljstvo in tudi večjo blaginjo ljudi," je še dejal Šircelj.
Zaradi razmer v državi sicer opozicija zahteva tudi sklic izredne seje. Po torkovem dogajanju v Ljubljani, ko je policija med protesti uporabila prisilna sredstva, so ostro obsodili vsakršno nasilje. Vlado, ki po njihovem mnenju načrtno ustvarja izredne razmere, pa so pozvali, naj sprejme odgovornost za nastalo stanje in odstopi, saj da le to vodi v normalizacijo razmer. Menijo, da tako več ne gre in so predčasne volitve nujne.
