Ob okrogli 80. obletnici izgona nemško govorečih prebivalcev Apaškega polja pri Gornji Radgoni so danes pripravili spominsko slovesnost, ki se je je udeležilo okoli sto petdeset ljudi, domačinov in večinoma potomcev izgnanih. Slednji so v največji meri prišli iz sosednje Avstrije. Zaključili so s spominsko mašo v cerkvi Marijinega vnebovzetja v Apačah, s poklonom ob spominski plošči umrlim in s kasnejšim družabnim srečanjem.
Na dosledni dvojezični prireditvi sredi Apač v nabito polni kleti Hiše dr. Josefa Matla, kjer je sedež Kulturnega društva Apaško polje/Kulturverein Abstaller Feld, so odprli zgodovinsko razstavo na mobilnih panojih. "Razstava je prerez tisočletnega življenja apaških Nemcev", je dejal tajnik društva Jan Schaller. Schaller je zbranim tudi povedal, da je bilo društvo, ki je šele v zadnjem času obnovilo svoje delovanje, sprejeto v tako imenovano nemško Povezovalno fundacijo, ki pomaga nemškim manjšinam po svetu: "Zanimivo je, da le nemško govoreča manjšina v Sloveniji med 25 manjšinskimi članicami fundacije v lastni domovini ni uradno priznana." Povejmo ob tem, da je ta nekdanja manjšina po kulturnem sporazumu med Slovenijo in Avstrijo iz leta 2001 pri nas priznana zgolj kot "nemško govoreča etnična skupina".
Ob otvoritvi razstave sta imela pozdravne nagovore avstrijski veleposlanik v Sloveniji Konrad Bühler in apaški župan Andrej Steyer. Prvi je med drugim dejal, da smo "dolžni ohranjati spomin na žrtve prisilnega izgona v znaku sprave in odgovornosti do naših otrok ". Župan pa je poudaril, da z ohranjanjem tega spomina "ne pristajamo na delitve in poveličevanje enega nad drugim". "Bodimo človek človeku in spoštujmo drugačnost," je sklenil z besedami akademika dr. Antona Trstenjaka.
Prireditve se je udeležila tudi namestnica nemške veleposlanice v Sloveniji Julia Kohlheim, dogodek pa je zaznamovalo še pričevanje ene od preživelih izgnank Waltraud Reich, ki je bila 13. januarja 1946 ob izgonu stara okoli devet let. Jugoslovanski vojaki so ta dan z Apaškega polja izselili več kot 2100 nemško govorečih domačinov in jih v živinskih vagonih poslali v Avstrijo. V večtedenski kalvariji tega vlaka brez voznega reda je 77 izgnancev izgubilo življenje zavoljo mraza in lakote. "Naša družina, mati, babica in dve moji sestri, dvanajstletnica in dvajsetmesečna dojenčica, smo se tej tragediji srečno izognili. Kajti mama nas je na Dunaju spravila z vlaka, ki so ga Sovjeti sklenili vrniti v Jugoslavijo. Nato smo se v Avstriji naselili pri sorodnikih blizu meje v Strassu. V samostojni Sloveniji sem obiskala domačijo, od koder so nas bili pregnali in spoznala čudovite ljudi, Slovence, ki so jih sem naselili od drugod. Z njimi še zdaj ohranjam pristne in tesne stike."
Prireditev so sicer finančno omogočili avstrijsko Ministrstvi za evropske in mednarodne zadeve, slovensko ministrstvo za kulturo, štajerska deželna vlada in občina Apače.
