Spoštljiv dialog med različnimi akterji pripelje do najboljših in najbolj uravnoteženih rešitev, je ob podpisu dogovora o predlagani pokojninski noveli poudaril premier Robert Golob. Premier je poudaril, da je pokojninska reforma nuja, ker se družba stara in ker je treba poskrbeti za javnofinančno vzdržnost pokojninskega sistema.
Predsednik vlade: Spremembe ne gredo v škodo že upokojenih
Golob je med cilji, ki so jih zasledovali pri predlagani noveli, izpostavil skrb za ustrezne pokojnine sedanjih upokojencev, skrb, da bo pokojninski sistem vzdržen še dolga leta in da bo javna blagajna lahko izplačevala ustrezne pokojnine tudi v prihodnosti, ter skrb za zaupanje mlajših generacij, da bodo pokojnine še naprej ustrezno visoke oziroma dostojne, ko bo prišel njihov čas za upokojitev. "Vse te tri cilje je bilo treba zložiti v mozaik in ponosen sem, da je to vsem socialnim partnerjem uspelo," je poudaril Golob. Ocenil je, da je dogovor med socialnimi partnerji o pokojninski reformi zmaga dialoga in spoštovanja med akterji.
Uredili dodatke
Uravnoteženost pogajanj se po oceni premierja najbolj kaže v tem, da spremembe ne gredo v škodo sedanjih upokojencev. Po njegovih beseda so predvideni sistemski ukrepi, ko gre za dodatke. Varstveni dodatek so administrativno razbremenili, letni dodatek pa sistemsko uredili, "kar pomeni, da ne bo več stvar posamezne vlade in posameznega proračuna". Uvedli so tudi nov zimski dodatek in tako "poskrbeli, da bodo vsi upokojenci poleg sedanjih dodatkov dobili še tako imenovano božičnico", je dejal premier.
Prvi zimski dodatek bo izplačan že v letošnjem letu ob novembrski pokojnini in bo znašal 150 evrov, potem pa se bo dvigoval do leta 2030 za dvajset evrov letno.
Sistemska ureditev vseh dodatkov je po Golobovih besedah pomembna tudi zato, ker so bili do sedaj prepuščeni vsakoletnim pogajanjem o proračunu, sedaj pa se je politika skupaj s socialnimi partnerji zavezala, da upokojencem to pripada in postaja zakonska pravica, je poudaril.
Sindikalna stran po drugi strani priznava, da so podpisali kompromis, da rešitve niso idealne, so pa po pogajanjih s socialnimi partnerji boljše, kot bi bile po prvotnih vladnih izhodiščih. Sindikati so v pogajanjih zasledovali cilj, da hkrati zaščitijo položaj sedanjih in bodočih upokojencev.
Kaj bo od leta 2028 drugače
Po predlogu pokojninske novele, ki ga je pripravila pogajalska skupina Ekonomsko-socialnega sveta, se bo zahtevana upokojitvena starost od leta 2028 postopno podaljševala in bo od leta 2035 za dve leti daljša kot zdaj. Za tiste s 40 leti pokojninske dobe brez dokupa bo znašala 62 let, za tiste z najmanj 15 leti zavarovalne dobe pa 67 let. Obdobje za izračun pokojninske osnove se bo od leta 2028 podaljševalo, od leta 2035 pa bo vključevalo najugodnejših zaporednih 40 let zavarovanja, pri čemer bodo pet najmanj ugodnih let izločili.
Odmerni odstotek za izračun pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe se bo z zdajšnjih 63,5 odstotka od leta 2028 naprej postopno zviševal, od leta 2035 pa bo znašal 70 odstotkov. Pri usklajevanju pokojnin bodo bolj upoštevali rast cen življenjskih potrebščin in manj rast plač.
