Darja Kocbek
Vlada v predlogih proračunov za leti 2021 in 2022 po oceni fiskalnega sveta predvideva visoke izdatke, kar je precejšnje tveganje, saj trenutnih razmer ne gre izkoriščati za ukrepe, ki strukturno slabšajo položaj javnih financ.
Članica fiskalnega sveta Alenka Jerkič je ob predstavitvi ocene proračunskih dokumentov dejala, da je v letih 2021 in 2022 predvidena zelo visoka rast porabe evropskih sredstev, ki sicer ne poslabšuje finančnega položaja, vendar pa vlada načrtuje, da bo Slovenija v prihodnjih dveh letih porabila 70 odstotkov vseh sredstev, ki jih ima na voljo v evropskem skladu za okrevanje. To je bistveno višji delež od povprečja EU, ob tem ko je bilo do zdaj v vseh letih črpanje evropskih sredstev nižje od načrtovanega. "Dobro je, da se osredotočimo na evropska sredstva, a potreben je drugačen pristop kot v preteklosti," je dejala.
Vlada predvideva tudi velik porast porabe domačih sredstev za investicije. To je eden glavnih dejavnikov rasti primanjkljaja širšega sektorja države. Pomembno je, da so investicije namenjene krepitvi gospodarskega potenciala, saj "analize kažejo, da imajo slabo opravljene investicije lahko tudi negativne učinke na gospodarsko aktivnost".
Predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun je izpostavil negotovost zaradi učinkov covida-19, saj ni mogoče predvideti, koliko časa bo to še trajalo. Še lani so skoraj vse institucije za Slovenijo napovedovale, da se bo gospodarska rast nadaljevala v leta 2020, 2021 in 2022. Zaradi epidemije letos beležimo upad gospodarske rasti, to pomeni, da so se napovedi izkazale kot popolnoma zgrešene. Podatki o stopnji negotovosti kažejo, da je ta zaradi epidemije višja, kot je bila leta 2019 ob začetku globalne recesije. Dodatno tveganje so odhodki proračuna v tem letu. V skladu z rebalansom je predviden znaten porast odhodkov državnega proračuna v zadnjih treh mesecih letos. Tudi, ko je učinek ukrepov, povezanih z epidemijo covida-19, izločen, "imamo opravka z neobičajno visoko stopnjo rasti javne porabe, ki je dosti višja od medletne spremembe v prvih devetih mesecih," opozarja Kračun.
Dolg sektorja države se bo občutno povečal
Dolg sektorja država se bo po pričakovanjih v krizi, tako kot v večini drugih držav, občutno povečal in začasno presegel 80 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). Povečanje dolga v obdobju nizkih obrestnih mer in pričakovane povrnitve gospodarske rasti je sicer lahko sprejemljivo. Tvegano pa postane, če dolg pred obdobjem normalizacije obrestnih mer ne bo večinoma uporabljen za večanje gospodarskega potenciala, opozarja fiskalni svet.
Član fiskalnega sveta Tomaž Perše je izpostavil, da bo rast odhodkov državnega proračuna brez obresti, brez investicij in brez ukrepov, povezanih s covidom-19, letos in tudi v letu 2021 znašala več kot 10 odstotkov. "Ti odhodki strukturno ogrožajo srednjeročno vzdržnost javnih financ," je opozoril. Izpostavil je rast odhodkov za transferje za socialno zavarovanje, zlasti z izrednimi uskladitvami pokojnin, za zdravstveno blagajno. Posebej skrbi rast stroškov dela zlasti zaradi napredovanj in izplačane delovne uspešnosti. Rastejo tudi odhodki za subvencije in transferje posameznikom. Posledično se bo dolg sektorja država letos povečal za skoraj 17 odstotnih točk, nominalno v obdobju 2020-2022 za devet milijard evrov. Res je, da se bo delež dolga glede na BDP nižal in lahko računamo, da bo leta 2022 padel na 79 odstotkov, je še povedal Perše.
Fiskalni svet sicer navaja, da je v trenutnih negotovih razmerah ekspanzivna fiskalna politika glede na razpoložljive napovedi proticiklična in kot taka ustrezna. Ugotavlja tudi, da so pogoji iz zakona o fiskalnem pravilu, ki omogočajo uveljavitev izjemnih okoliščin, glede na razpoložljive podatke v času priprave te ocene letos in prihodnje leto izpolnjeni, medtem ko za leto 2022 trenutno tega ni možno nedvoumno potrditi.
