Slovenija na področju podnebnih politik dela odlično, pri strategijah razogljičenja pa izpolnjuje vidike, ki so v središču dogovora EU o čisti industriji, je v izjavi po srečanju z ministrom Bojanom Kumrom povedal evropski komisar za podnebje Wopke Hoekstra. Kumer pa je izpostavil pomembnost uravnotežene razdelitev sredstev EU za razogljičenje.
Po besedah ministra za podnebje Kumra sta z evropskim komisarjem v današnjem pogovoru poseben poudarek namenila politikam in izzivom, s katerimi se soočata EU in Slovenija, ter vsebini dela EU v tem mandatu ter kako Slovenija naslavlja in udejanja te politike. Dotaknila pa sta se tudi nedavno objavljenega dogovora za čisto industrijo, s katerim želi Evropska komisija vzpostaviti ugodne pogoje za industrijo, da bo ob razogljičenju ohranila konkurenčnost, in revizije evropskega podnebnega zakona, ki jo je komisija napovedala v prvi četrtini letošnjega leta.
Po oceni ministra Kumra mora biti ključna naloga te komisije zagotoviti pogoje, v katerih bosta razogljičenje in z njim povezane inovacije spodbudi za konkurenčnost evropskega gospodarstva. Zavzel pa se je tudi za pravičnejšo in bolj uravnoteženo razdelitev sredstev iz evropskih skladov, ki podpirajo razogljičenje, ter poudaril nekatere specifike naše države, ki jih bo morala nova evropska podnebna zakonodaja upoštevati.
Minister Kumer je komisarju predstavil ključne poudarke slovenske podnebne in energetske politike. Kot je spomnil minister, je Slovenija s posodobitvijo nacionalnega energetskega in podnebnega načrtom ne samo dvignila ambicije za obnovljive vire energije do leta 2030, ampak tudi ambicije glede zmanjševanja emisij toplogrednih plinov na 55 odstotkov najkasneje do leta 2033.
"Naša zaveza in trajektorija kažeta, da smo na zelo dobri poti. Lani smo bili med državami članicami med prvimi tremi po znižanju emisij za več kot 6,5 odstotka in prvič dosegli cilj glede obnovljivih virov energije. Mnogo teh dosežkov že kaže, da smo naše politike tri leta nazaj pravilno začrtali in v tej smeri želimo tudi nadaljevati," je dosežke izpostavil minister.
Da Slovenija na področju podnebnih politik dela odlično in da pri strategijah razogljičenja izpolnjuje tako podnebni vidik kot vidik čiste rasti ter povečuje neodvisnost, pa je v izjavi poudaril Hoekstra. "Prav to bi morala biti tudi pot naprej. To je tudi v središču dogovora o čisti industriji, ki ga je EU lansirala pred dvema tednoma, da bi zagotovila pomoč gospodarstvu pri razvoju, dosegla podnebne cilje in znižanje odvisnost zunaj EU," je dejal komisar, ki omenjen dogovor vidi kot zmagovalno kombinacijo za prihodnost EU. "Če nam bo to uspelo, bomo poskrbeli za čisto, konkurenčno in samozadostno EU, za kar si vsi prizadevamo," je bil jasen.
Glede revizije evropskega podnebnega zakon pa je izpostavil, da bo v prihodnjih tednih oz. mesecih na mizi vprašanje določitve vmesnega cilja znižanja izpustov toplogrednih plinov do leta 2040. Komisija bo v tem času po besedah komisarja naredila načrt za obravnavanje različnih vidikov potrditve novega cilja ter o tem vzpostavila dialog med državami članicami in Evropskim parlamentom. Ob tem je spomnil, je komisija lani februarja priporočila 90-odstotno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov do leta 2040 glede na leto 1990.
Spomnil se je tudi uničujočih poplav, ki so prizadele Slovenijo avgusta 2023, in pohvalil vlado za dobro delo, ki ga je opravila na področju odpravljanja posledic dogodka. Opozoril je, da bomo tovrstnim dogodkom v Evropi in širše priča tudi v prihodnje, zato se je zavzel za nadaljevanje izvajanja ukrepov blaženja in prilagajanja na podnebne spremembe.
Minister Kumer in komisar Hoekstra bosta danes obiskala tudi Steklarno Hrastnik, ki se je s svojim inovativnim projektom uspešno uvrstila med prejemnike sredstev iz Sklada za inovacije. V sodelovanju s Kemijskim inštitutom so razvili hibridno regenerativno steklarsko peč, ki pomembno prispeva k povečanju energetske učinkovitosti ter zmanjšanju emisij v steklarski industriji. S tem projektom je Steklarna Hrastnik postala prvo slovensko podjetje, ki mu je uspelo pridobiti sredstva na drugem razpisu za male projekte v okviru Sklada za inovacije.
