"Zaradi povečanega povpraševanja bomo v prihodnjih dneh domačo oskrbo z naftnimi derivati razbremenili z zagotavljanjem dodatnih zalog iz obveznih rezerv (...) in s tem zagotavljali tudi logistično podporo za oskrbovanje bencinskih servisov," je v izjavi za medije danes v Ljubljani dejal minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer.
Glavno tveganje ni sama zaloga naftnih derivatov - teh je dovolj tako v blagovnih rezervah kot pri trgovcih -, ampak ozka grla logistike pri oskrbi posameznih bencinskih servisov, je dejal minister. Ob nižjih cenah goriv kot v sosednjih državah je povečano povpraševanje po gorivih predvsem na obmejnih bencinskih servisih.
Z ministrstvom za gospodarstvo, ki je pristojno za blagovne rezerve, in z distributerji goriv se bodo v prihodnjih dneh še usklajevali, bo pa predvidoma do ponedeljka opredeljeno kratkoročno in srednjeročno ukrepanje v primeru različnih scenarijev, je povedal Kumer.
Na zalogi za 103 dni naftnih derivatov
Državne blagovne rezerve so zapolnjene skladno z zakonom, na zalogi je okoli 700 milijonov litrov različnih naftnih derivatov, kar zadošča za 103 dni povprečne dnevne porabe vseh porabnikov v Sloveniji v preteklem letu, je prejšnji teden povedal gospodarski minister Matjaž Han.
Potem ko je vlada v tem tednu z znižanjem trošarin ublažila podražitev naftnih derivatov, bo razmere še naprej spremljala ter po potrebi s tem in drugimi mehanizmi uravnavala morebitne cenovne pritiske, je danes zagotovil Kumer.
"Ohraniti želimo zanesljivo oskrbo in v največji možni meri tudi ublažiti eventualne nove cenovne pritiske tako na ljudi kot na gospodarstvo," je dodal.
Krizna skupina za spremljanje razmer na energetskih trgih je na sestanku v sredo ugotovila, da v Sloveniji kratkoročno ni resnih tveganj za zanesljivo oskrbo z energijo, je povedal minister.
Kot je dejal, ga vprašanje, ali bo energije dovolj in ali bo oskrba zanesljiva, ne skrbi. Glede cen pa je treba biti previden, je dodal, saj da se lahko napetosti na svetovnih trgih, če bodo trajale dlje časa, hitro prenesejo tudi v Evropo in s tem vplivajo tudi na Slovenijo.
Bolje pripravljeni kot leta 2022
Minister je zagotovil, da je Slovenija veliko bolje pripravljena, kot je bila leta 2022, ko je kot posledica vojne v Ukrajini izbruhnila energetska kriza. Večina takratnih interventnih ukrepov je vnesena v sistemsko zakonodajo, dobro so opredeljeni mehanizmi in scenariji ukrepanja, je dodal.
Glede oskrbe s plinom je povedal, da Evrope prek Hormuške ožine dobi okoli osem odstotkov potrebnega utekočinjenega zemeljskega plina. Ima bolj razpršene vire, kot jih je imela leta 2022, to velja tudi za Slovenijo, ki ima po ministrovih besedah močno dobavo iz Alžirije prek Italije.
Največje srednjeročno tveganje minister trenutno vidi polnjenju evropskih skladišč plina pred naslednjo zimo. Na 11. marec so bila skladišča EU okoli 29-odstotno napolnjena, skladišče v Avstriji, kjer ima Slovenija zakupljen prostor, pa 36-odstotno. Skladno z evropsko uredbo morajo biti skladišča do 1. novembra napolnjena 90-odstotno.
Podraži se lahko tudi elektrika
"Če se morebiti to ne bo zgodilo, bo zelo verjetno vplivalo na cene v prihodnji zimi oz. v letu 2027," je dejal in dodal, da bi višje cene plina za sabo potegnile tudi višje cene električne energije na borzi. A do končnega odjemalca je še več vmesnih točk, tako da lahko vlada pravočasno intervenira. Minister je povedal, da je Slovenija dejavna pri usklajevanju enotnih mehanizmov na ravni EU, ki bodo uporabljeni, če bo treba.
Glede tistih velikih odjemalcev, ki nimajo zakupljene elektrike ali plina za daljše obdobje, je dejal, da se bodo z njimi skupaj z gospodarsko zbornico in dobavitelji sestali in po potrebi našli rešitev.
Stanje glede električne energije na Bližnjem vzhodu je tako glede proizvodnje kot izmenjave stabilna in brez motenj. Remont krške nuklearke letos ni predviden, zaloga jedrskega goriva je oblikovana za več let, tudi deponija premoga v Termoelektrarni Šoštanj je skoraj polna. "Kar se tega tiče, smo v neprimerno boljšem položaju, kot smo bili leta 2022," je povedal.
