
"Opravljeno je bilo zelo veliko delo v luči preprečevanja koruptivnih tveganj. Od tu naprej lahko v prihodnje pridemo do ustreznih nabav materialov, cene ustrezno znižamo in ta denar porabimo za zdravljenje pacientov," je optimistično napovedal zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan po predstavitvi nekaterih ugotovitev zunanje revizije v UKC Ljubljana, ki je dala precej skrb vzbujajočih ugotovitev glede poslovanja in vodenja javnih naročil v zadnjih štirih letih. "Od 1. januarja 2024 mora sistem delovati drugače, tudi da bomo ohranili denar, ki ga zdaj dajemo preveč, za zdravje ljudi," je napovedal.
Dokument, dolg 160 strani, ima oznako zaupno. Ključne ugotovitve v njem pa je predstavil Aleš Šabeder, ki na ministrstvu vodi Urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu. Poročilo je zajelo obdobje takoj po času, ko je prav Šabeder vodil ljubljanski UKC. Aktualni direktor, Marko Jug, pravi, da je bil obravnavan čas štirih let poslovanja "začetni vzorec" in da je bil "reprezentativen". Loredan pa, da "v kolikor bodo sledi takšne, da bo treba iti nazaj, se bo seveda šlo". Ponovil je, da so odprli Pandorino skrinjico, in poudaril, da imajo prvič dejansko poročilo o potencialno spornih praksah, o katerih se je v zdravstvu govorilo že leta. "Končni cilj je odkriti tiste, ki so potencialno oškodovali javni sistem. Da bo ničelna stopnja do korupcije dokončno implementirana," je napovedal in dejal, da bodo na podlagi tega pripravili izhodišča za vse javne zdravstvene zavode v državi.
160
strani ima dokument z oznako zaupno
Manjkajo dokumenti, zaposleni med dobavitelji ...
Kaj so torej v podjetju Ernst&Young, ki je revizijo izvedlo, ugotovili? Šabeder je dejal, da so opredelili 19 "kritičnih področij, kjer ni sistema notranjih kontrol - ali pa te odpovejo". Konkretneje, odkrili so denimo, da so naročila oddajali brez postopkov javnih naročil, in sicer na način drobljenja naročil. Ponekod je manjkala dokumentacija, kot so končna poročila, zapisniki o odpiranju ponudb, izjave o lastniških strukturah dobaviteljev ter kopije pogodb in aneksov. Tudi pri tako imenovanih evidenčnih naročilih so zaznali več nepravilnosti. Teh je v UKC kar 40 odstotkov, v prihodnje želijo ta delež prepoloviti. Manjkajo celo pogodbe za naročila, ki so vredna več kot 10.000 evrov. Pa tudi več kot tisoč naročilnic (letno jih v UKC izdajo sicer nekaj deset tisoč). V kar 20 odstotkih evidenčnih naročil so zaznali samo po eno prispelo ponudbo, s čimer ni zagotovljena konkurenčnost med dobavitelji. Po Šabedrovi oceni bi tega moralo biti manj, se pa zaveda, da na nekaterih segmentih na trgu dejansko lahko obstaja samo en ponudnik. Odkrili so še, da se pri dobaviteljih pojavljajo zaposleni iz UKC, teh podjetij naj bi bilo "nekaj deset". In v teh primerih tudi manjkajo določeni dokumenti.
Zaupnik za žvižgače
Šabeder je dejal, da bo potrebna "nadaljnja forenzična revizija". Kot je povedal Jug, pa so poročilo že predali Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) in Nacionalnemu preiskovalnemu uradu (NPU). Napovedal je, da bodo aprila predstavili "akcijski načrt", po katerem bodo prilagodili ali vzpostavili pravilnike in poti poslovanja, s katerimi bodo v prihodnje tovrstne anomalije preprečevali. Ocenil je tudi, da je med zaposlenimi "manko znanja" na tem področju, UKC pa da ima tudi zastarele etične kodekse. Povedal je še, da so že imenovali zaupnika za žvižgače, ki bodo lahko opozarjali na anomalije v prihodnje. Loredan pa napoveduje, da bodo šli v "globino" vsakega primera in po potrebi "ustrezno reagirali".