V vrtincu aktualne zgodbe s sumljivimi bančnimi krediti in hudimi pritiski, s katerimi naj bi bili bankirji grdo izsiljevali podjetnike, se vrti tudi podjetje Agroruše. Ni skrivnost, da ima ruško podjetje za prodajo in proizvodnjo (agro)kemičnih proizvodov kljub številnim pogodbam z domačimi in tujimi partnerji težave že več let. Prav to, resna finančna nestabilnost podjetja in s tem povezana stiska lastnika, naj bi bil izvor izsiljevanj, ki so se po besedah direktorja in solastnika Agroruš Veselina Djuroviča začela že leta 2012. Letos pa so kulminirala do vrelišča. "In ko si v težavah, pridejo plenilci," pojasnjuje Djurovič.
Srečanje na bencinski črpalki
"Januarja letos sva se v večernih urah srečala na našem bencinskem servisu na Bezeni," začetek zgodbe o izsiljevanju - ki pa je bilo v resnici nadaljevanje - opisuje Djurovič. Na sestanek ga je povabil Ivan Bezjak, direktor Komunaprojekta, ki mu je dejal, da pozna skupino ljudi, ki mu lahko pomagajo tako pri refinanciranju kot pri tako imenovanih diskontih pri NKBM; da so tako pomagali tudi njemu, pa da se "mimo teh ljudi ne more" in da se bo le tako lahko rešil. "Ureditev" zadev pri NKBM bi ga stala 200 tisoč evrov. Predlagal mu je, da se sreča z Matjažem Majcanom iz hranilnice Lon. Z njim se je Djurovič kljub pomislekom sestal, saj ga je zanimalo, kdo vse je v tej skupini, ki lahko "vse uredi", sploh pa ob dejstvu, da je ponudbo o priznanju 50-odstotnega diskonta ob takojšnjem plačilu od NKBM že imel.
Z njim se je srečal v pasaži mariborskega centra City, kjer se je ponovila zgodba o tem, da se lahko vse težave hitro rešijo in da ga drugače čaka le še stečaj. Sogovornik ga je seznanil tudi s tem, da za večletnimi težavami družbe Agroruše stoji prav ta skupina ljudi. Zahteval je 170 tisoč evrov v gotovini. Na Djurovičevo vprašanje, kako naj pride do tega denarja, je dejal, da ga ne zanima - naj si sposodi, naj hčere vzamejo kredit ali pa naj mu denar posodi njegov nekdanji sošolec, črnogorski predsednik Milo Đukanović.
"Američani delajo, kar jim rečemo"
Po odločitvi, da bo izsiljevanju naredil konec, se je posvetoval z nekdanjim kriminalistom Stojanom Privškom, ta pa mu je predlagal, naj se obrne na Silva Petka iz Detektiv biroja, ki bo dokaze zbral na legalen način. Petek, ki mu je obljubil pomoč in avdiovizualno snemanje, mu je svetoval tudi, naj se obrne na policijo. Že naslednji dan je Djurovič poklical Majcana in se dogovoril za srečanje. Slednji je nekajkrat spremenil lokacijo srečanja, nato sta se znova sestala v pasaži centra City, a v nasprotju s prejšnjim srečanjem je bil Djurovič tokrat - ozvočen.
Od težav do izsiljevanja
Podjetje Agroruše zaide v težave konec leta 2012, ko udari gospodarska kriza, in njegova "velika upnika Eroil in Agarion v lasti bivših lastnikov Agroruš razglasita stečaj", pojasnjuje Veselin Djurovič. Prihodki padejo z 19 milijonov na slabe tri milijone evrov. Ko podjetju ne uspe več financirati nabave surovin in poravnavati obveznosti do delavcev ter plačila davka, se leta 2013 poskuša sanirati s prisilno poravnavo. Navadnim upnikom, do katerih ima okoli tri milijone evrov dolgov, ponuja polovično poplačilo. Terjatve ločitvenih upnikov znašajo pet milijonov evrov. Djurovič je takrat napovedal izhod s krepitvijo prodaje na vsaj 10 milijonov evrov in s strateškim partnerjem, ki naj bi vstopil v lastništvo, a ker niso dobili posojila, to ni uspelo. Rešitev je iskal tudi v reprogramiranju bančnih kreditov. Leta 2013 je zaprosil za državno pomoč in dobil kredit v znesku 1,5 milijona evrov, ki je bil v celoti zavarovan s premoženjem družbe Agroruše. "V letih od 2013 do 2017 smo poslovali brez blokad. Bilo je samo črpanje brez kakršnekoli infuzije. Letno smo plačevali 800 tisoč evrov obveznosti, skupaj 3,2 milijona, največ NKBM. Pet let smo smo odplačevali zelo visoke anuitete brez možnosti, da bi zagnali proizvodnjo in izpolnili vse pogodbene obveznosti. Leta 2015 po obisku ministra Počivalška v Rušah smo se odločili, da bi poskušali refinancirati obveznosti z upniki. Pri tem smo vse pogoje bank, ki so jih narekovale pred podpisom upniškega sporazuma, izpolnili. Dve od treh bank sta odobrili posojilo, pri tretji se je zataknilo in je začela zavlačevati," ruški podjetnik opozarja na pomembno točko, ki naj bi bila usodno zaznamovala Agroruše, problematične banke pa ne želi imenovati.
Agroruše so danes v blokadi, dolgujejo 30 zaposlenim in upnikom in so stečajno ogrožene. A "delo imamo in smo še vedno dobavitelj vseh trgovskih sistemov v regiji", poudarja direktor in zatrjuje, da za vse obveznosti jamči osebno z lastnim premoženjem in premoženjem sorodnikov doma in v tujini. Agroruše so se sicer, pojasnjuje direktor, z vsemi hipotekarnimi upniki dogovorile za način in višino poplačila, pri čemer izpostavlja, da so z NKBM, ki je največji upnik, v zadnjih mesecih dosegli dogovor, ki omogoča nadaljevanje stoletne proizvodne tradicije v Rušah.
V tujini je našel partnerja, logistično podjetje, ki bo na delu premoženja Agroruš uredilo logistično-transportni center. "Pogodbo smo podpisali julija 2018, kredit v višini 1,5 milijona smo podpisali avgusta, denar je bil avgusta deponiran pri notarju v Sloveniji. Da bi lahko v naslednjih dneh začeli črpati ta denar, je bilo na včerajšnjem sestanku dogovorjeno, da družba Agroruše pridobi izjavo države, da je transakcija tujega sklada varna in zakonsko nesporna," pravi Djurovič, ki bo pomoč pri pridobitvi te izjave v prihodnjih dneh poiskal pri različnih državnih ustanovah.
Obisk notarja in NKBM
Srečala sta se še dvakrat, enkrat pri stavbi NLB, od koder je Majcan klical notarja Gorazda Šifrerja, naj pripravi pogodbo, a je ta dejal, da se o tem ne želi pogovarjati po telefonu. Majcan mu je na tem sestanku tudi dejal, da je bil na primer direktor družbe Reflex, ki je zavrnil njihovo ponudbo, "pameten" in da je izgubil nadzor nad svojo družbo. Naslednjič sta se dogovorila, da se srečata pri omenjenem notarju, a Majcana tja ni bilo, zato se je Djurovič z njim pogovarjal sam. Tudi ta mu je zagotovil, da se stvari lahko uredijo, da je Majcan vreden zaupanja in da bo operacija izvedena. Dejal je tudi, da domneva, da je Majcan le eden iz te skupine oziroma posrednik, za katerim stojijo drugi.
Dokazi so bili zbrani. Z delom teh se je Djurovič oglasil v NKBM pri podpredsedniku uprave Jonu Locku, odgovornem za upravljanje tveganj, in Simonu Tanteglu, direktorju službe skladnosti poslovanja; predstavil jima je težave, ki jih ima z banko, in z izsiljevanjem, ki je očitno povezano tudi z njihovimi zaposlenimi ali bivšimi zaposlenimi, saj ima nekdo očitno vpliv nanje. Predal jima je tudi del dokazov. Obljubila sta mu, da bodo zadevo raziskali, Locke pa je pripomnil, da je podjetje Agroruše na dobri poti rešitve.
Kdo so ljudje v senci?
Djurovič sodi, da je torej za temi grožnjami nekdo, ki ima izjemna tehnična znanja, temu pa so pritrdili kriminalisti, s katerimi se je pogovarjal. Zdaj, ko je preiskava NPU razkrila večino razsežnosti teh operacij, sodi tudi, da so ljudje, ki jih je preiskoval NPU, samo del mreže, najverjetneje tako imenovani kurirji, in da se pravi akterji skrivajo in da so ti še vedno povezani s strukturami v NKBM.
Ker so šle grožnje predaleč in ker je ocenil, da je del groženj namenjen tudi 16-mesečnemu vnuku, se je kljub obljubi predstavnikoma NKBM, da bo počakal na izsledke njihove (notranje) preiskave, odločil obvestiti NPU. Kot je znano, je preiskava NPU na plano prinesla tudi ime Martina Kandriča, uslužbenca NKBM (o čemer pišemo posebej), ki je bil v banki skrbnik za podjetje Agroruše. Djuroviča je to zelo presenetilo, saj je z njim podjetje sodelovalo vse od leta 2013 in ni imel občutka, da bi bil del mreže, ki se počasi izrisuje. Mu je pa zdaj jasno, kako so Majcan in ljudje, ki stojijo za njim, prišli do natančnih informacij, s kakšnimi težavami se podjetje Agroruše srečuje in pred kakšnimi dogovori z banko je.
Za komentar smo včeraj želel zaprositi tudi Matjaža Majcana, ki pa ga policisti včeraj še niso izpustili, ampak so ga privedli k preiskovalnemu sodniku.
