(BORZNI KOMENTAR) Kdo bo prej nižal obrestne mere, Fed ali ECB?

Za kapitalske trge je ključno, da jih podpira močan trg dela, ki bo podjetja ohranjal na visoki ravni, in izboljšanje finančnih pogojev za financiranje projektov. To bo pozitivno vplivalo na delniške trge ter tudi na obvezniške.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
V Združenih državah Amerike se trenutna inflacija giblje nad tremi odstotki, pri čemer izstopa predvsem vztrajno visoko povpraševanje po osnovnih storitvah in stanovanjih.
Reuters

V Združenih državah Amerike se trenutna inflacija giblje nad tremi odstotki, pri čemer izstopa predvsem vztrajno visoko povpraševanje po osnovnih storitvah in stanovanjih. Ameriška centralna banka se sooča z izzivom uravnavanja tega povpraševanja, ki ga lahko omili le s podaljšanim obdobjem nekoliko višjih obrestnih mer. Hkrati lahko spodbudi gospodarsko aktivnost z ugodnejšimi finančnimi pogoji za zadolževanje države in podjetij. Tak uravnotežen pristop omogoča centralnim bankam in vladam, da v specifičnih gospodarskih okoliščinah uravnotežijo potrebo po znižanju inflacije – z zmanjšanjem potrošnje gospodinjstev – ter hkrati spodbujajo gospodarsko rast z aktiviranjem negospodinjskega sektorja.

Ni presenetljivo, da tržna pričakovanja glede znižanja obrestnih mer s strani Ameriške centralne banke (Fed) v juniju zdaj kažejo manj kot 50-odstotno verjetnost - in so se bolj ali manj "preselila" v julij. Prejšnji teden je ameriško ministrstvo za finance odkupilo manjšo količino zakladnih menic kot del testiranja procesov in infrastrukture v pripravi na večje odkupe, ki se bodo redno začeli izvajati kasneje letos.

V prihodnjih šestih mesecih lahko pričakujemo eno ali dve znižanji obrestnih mer, vendar pa lahko še naprej pričakujemo, da bodo te ostale na višji ravni, dokler se inflacija osnovnih storitev in stanovanj ne stabilizira. Medtem je skoraj zagotovo, da bomo priča ugodnejšim finančnim pogojem za zadolževanje države prek odkupnih mehanizmov državnega dolga, kar bo pozitivno vplivalo tudi na strošek financiranja podjetij, saj se v ZDA očitno želijo izogniti dolgoročnemu plačevanju letnih obresti na ravni 4,2 ali celo 4,5 odstotka na državni dolg. S tem se lahko proti koncu leta finančni pogoji za negospodinjstva (državo, podjetja) v ZDA izboljšajo za več kot za gospodinjstva.

Na območju evra smo bili priča boljšim inflacijskim podatkom, kot so bili pričakovani, saj je bila marčna inflacija nižja v Nemčiji, Franciji in po celotnem območju evra. To kaže na možnost, da bi lahko Evropska centralna banka znižala obrestno mero celo pred Federalnim rezervnim sistemom, kar bi lahko nakazovalo, da je trenutni menjalni tečaj EUR/USD še vedno relativno visok.

Za kapitalske trge je ključno, da jih še naprej podpira močan trg dela, ki bo poslovno aktivnost podjetij ohranjal na visoki ravni, in pričakovano izboljšanje finančnih pogojev, ki bo olajšalo financiranje projektov. To bo še naprej pozitivno vplivalo na delniške trge ter tudi na obvezniške.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta