Bo s sprejetjem programa razvoja čipov in polprevodniških tehnologij Slovenija postala ključni akter v nišnih segmentih

Koliko finančnih sredstev bo država predvidoma namenila za uresničitev programa?

Slovenija ne cilja na množično proizvodnjo čipov, ampak program usmerja razvoj v nišne segmente z visoko dodano vrednostjo, kot so namenski čipi (ASIC), sistemi na čipu (SoC) in napredne tehnologije novih generacij.
Slovenija ne cilja na množično proizvodnjo čipov, ampak program usmerja razvoj v nišne segmente z visoko dodano vrednostjo, kot so namenski čipi (ASIC), sistemi na čipu (SoC) in napredne tehnologije novih generacij.
Reuters

STA, Gr. G.

Datum 21. marec 2026 09:02
Čas branja 3 min

Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu.

NASTAVI ↗

Vlada je ta teden sprejela program razvoja čipov in polprevodniških tehnologij do leta 2030. Cilj programa je med drugim okrepiti ekosistem elektronske industrije in gospodarstvo ter uveljaviti Slovenijo kot ključnega akterja v izbranih nišnih segmentih. Za uresničitev programa bo predvidoma namenjenih približno 160 milijonov evrov.

Čipi oziroma integrirana vezja predstavljajo osrednji del vsake sodobne elektronske naprave. "So ključni element pametnih in trajnostnih izdelkov in storitev z visoko dodano vrednostjo ter predstavljajo strateško panogo gospodarstva," je zapisano v programu razvoja čipov in polprevodniških tehnologij, ki ga je vlada sprejela na sredini dopisni seji.

Hitra rast trga

Kot so poudarili na ministrstvu za digitalno preobrazbo, svetovni trg polprevodnikov hitro raste in naj bi do leta 2030 presegel vrednost 1000 milijard ameriških dolarjev. Krepi se tudi geostrateški pomen čipov. Nedavne prekinitve v dobavnih verigah zaradi kriz, kot je bila pandemija covida-19, pa so izpostavile ranljivosti in pomen vlaganj v lastne kapacitete za razvoj in proizvodnjo čipov. EU je zato sprejela ukrepe za krepitev svoje vloge na tem področju, med drugim s ciljem podvojitve tržnega deleža v proizvodnji čipov do leta 2030.

"Slovenija želi s svojim programom aktivno prispevati k tem ciljem," so zapisali na ministrstvu. Slovenija pri tem ne cilja na množično proizvodnjo čipov, ampak program usmerja razvoj v nišne segmente z visoko dodano vrednostjo, kot so namenski čipi (ASIC), sistemi na čipu (SoC) in napredne tehnologije novih generacij. Takšen pristop po prepričanju pristojnih Sloveniji omogoča, da se pozicionira kot prepoznaven in konkurenčen akter na globalnem trgu, hkrati pa zmanjšuje odvisnost od zunanjih dobavnih verig.

Ključni cilji programa

Med ključnimi cilji programa je z vlaganji v raziskave in razvoj okrepiti ekosistem elektronske industrije in gospodarstvo ter spodbujati sodelovanje med industrijo in raziskovalno-izobraževalnimi institucijami. Namen programa je tudi okrepiti in posodobiti raziskovalno, razvojno in inovacijsko infrastrukturo ter povezovanja po celotni vertikali. Poseben poudarek programa je tudi na razvoju in zadrževanju visoko usposobljenega kadra ter privabljanju talentov.

Za uresničitev programa bo v obdobju med letoma 2025 in 2030 predvidoma namenjenih približno 160 milijonov evrov. Sredstva bodo zagotovljena iz kombinacije nacionalnih virov, evropskih programov in zasebnih vlaganj. Konkretne ukrepe, časovnico in finančne vire bo podrobneje določil izvedbeni načrt, ki bo pripravljen v roku enega leta po sprejetju programa. Za spremljanje in usklajevanje izvajanja programa bo odgovorno ministrstvo za digitalno preobrazbo.

Predvideni so trije večji ukrepi za izvedbo programa, in sicer krepitev obstoječih zmogljivosti, ustanovitev Centra odličnosti za čipe in polprevodniške tehnologije ter ustanovitev kompetenčnega centra KC Čip.si. Slednji je zaživel v začetku lanskega septembra.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
Katero sadje si najraje privoščite v poletnih mesecih?
Breskve.
11%
75 glasov
Nektarine.
12%
81 glasov
Marelice.
4%
31 glasov
Češnje.
15%
103 glasov
Jagode.
6%
42 glasov
Lubenice.
30%
206 glasov
Melone.
3%
18 glasov
Borovnice.
8%
56 glasov
Maline.
6%
40 glasov
Nekaj drugega.
3%
18 glasov
Ne jem sadja.
3%
23 glasov
Skupaj glasov: 693