Pozitivno je k njej po podatkih državnega statističnega urada vplivalo predvsem zasebno trošenje, ki se je povečalo opazno bolj kot v predhodnih četrtletjih.
Ob 0,6-odstotnem padcu, za kolikor se je BDP po popravljenih podatkih skrčil v prvem letošnjem četrtletju, in 0,7-odstotni rasti v drugem je bila rast obsega BDP v obdobju od januarja do junija 0,1-odstotna na letni ravni.
Po desezoniranih podatkih, ki se uporabljajo za primerjave v EU, pa je bila rast v drugem četrtletju na letni ravni 0,8-odstotna in na četrtletni 0,7-odstotna.
Zasebno trošenje je pozitivno vplivalo na gospodarsko aktivnost v Sloveniji. V drugem četrtletju se je povečalo za 3,6 odstotka.
Izdatki za nakupe na domačem trgu so se zvišali v vseh skupinah proizvodov, najbolj izrazito za storitve (za 4,5 odstotka), je danes na novinarski konferenci v Ljubljani povedala generalna direktorica statističnega urada Apolonija Oblak Flander. Izdatki za nakupe trajnih proizvodov so se zvišali za 3,3 odstotka, za poltrajne proizvode za 3,7 odstotka in za netrajne proizvode za 1,6 odstotka.
Izdatki države za končno potrošnjo so bili v drugem četrtletju za 0,5 odstotka manjši kot pred letom dni, kar je po navedbah statistikov predvsem posledica zmanjšanja izdatkov za kolektivno potrošnjo (za 3,9 odstotka). Po drugi strani so se izdatki države za individualne storitve povečali za 1,8 odstotka.
Skupno se je končno trošenje v drugem četrtletju povečalo za 2,4 odstotka.
Bruto investicije so se povečale za 7,5 odstotka, kar je zlasti posledica povečanja zalog. Pri tem so se bruto investicije v osnovna sredstva zmanjšale, vendar je bil upad z 0,2 odstotka manj izrazit kot v predhodnih četrtletjih. Investicije v zgradbe in objekte so se povečale za 0,5 odstotka, kar je prva rast po štirih četrtletjih nazadovanja.
Banka Slovenije: Podatki potrjujejo obete za letošnjo rast
"Razpoložljivi podatki v grobem potrjujejo obete za letošnjo gospodarsko rast iz junijskih napovedi Banke Slovenije, a ostajajo tveganja za nižjo rast povečana. Glede na napovedi pričakujemo, da se bo v drugi polovici leta poleg solidnih domačih dejavnikov rasti postopno izboljšala tudi aktivnost povezana z mednarodno menjavo, s čimer naj bi gospodarska rast letos dosegla 1,3 odstotka," so sporočili iz Banke Slovenije.
Zmanjšujejo se investicije v stanovanja
K rasti so pozitivno prispevale investicije v nestanovanjske zgradbe in objekte (za 4,9 odstotka), medtem ko se investicije v stanovanja še naprej zmanjšujejo (za 10,2 odstotka). Manjše kot pred enim letom so bile tudi investicije v opremo in stroje, skupaj za 1,3 odstotka. Investicije v transportno opremo so se zmanjšale za 6,7 odstotka, v drugo opremo in stroje pa so se po petih četrtletjih zmanjševanja povečale za 0,6 odstotka.
Saldo menjave s tujino je v drugem četrtletju negativno vplival na gospodarsko aktivnost. Izvoz se je zmanjšal za 0,8 odstotka, pri čemer je Slovenija izvozila za 1,4 odstotka manj blaga kot pred letom, izvoz storitev pa je povečala za 1,6 odstotka.
Uvoz se je v drugem četrtletju povečal za 2,7 odstotka, od tega uvoz blaga za 2,9 odstotka in uvoz storitev za 1,8 odstotka.
Dodana vrednost slovenskega gospodarstva se je v drugem četrtletju 2025 povečala za 0,6 odstotka. K tej rasti je prispevala večina dejavnosti, najbolj pa dejavnosti uprave in obrambe, izobraževanja, zdravstva in socialnega skrbstva (za 2,2 odstotka), gradbeništvo (za 3,9 odstotka) ter strokovne, znanstvene, tehnične in druge raznovrstne dejavnosti (za 2,7 odstotka).
Le v predelovalnih dejavnostih se je dodana vrednost ponovno znižala (za 1,9 odstotka), manjša kot pred letom je bila poleg tega le še v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (za 1,2 odstotka).
Zaposlenost se še naprej zmanjšuje, v drugem četrtletju je bilo v Sloveniji zaposlenih 1.097.000 oseb, kar je 0,4 odstotka manj kot pred letom dni. To je tretje zaporedno četrtletno zmanjšanje zaposlenosti, največji padec pa so na statističnem uradu opazili v predelovalnih dejavnostih (za 1,9 odstotka) in v gradbeništvu (za 2,6 odstotka). Se je pa zaposlenost zvišala v skupini dejavnosti uprave in obrambe, izobraževanja, zdravstva in socialnega skrbstva (za 2,1 odstotka).
