Razpoložljivi podatki nakazujejo ohranjanje rasti domačega gospodarstva v prvem četrtletju letošnjega leta, pri čemer zaznavamo znake umirjanja potrošnje, poleg tega industrijska proizvodnja ostaja šibka. Inflacija se je marca upočasnila, zlasti zaradi nižje medletne rasti cen hrane in energentov. Ugotavljajo tudi, da se neposredni vpliv vojne na Bližnjem vzhodu za zdaj kaže predvsem v porastu inflacijskih pričakovanj potrošnikov, širši učinki na gospodarstvo pa bi se lahko okrepili v nadaljevanju leta, objavlja Banka Slovenije v pregledu aprilskih makroekonomskih gibanja
Po marčnih napovedih ECB naj bi se gospodarska rast v evrskem območju letos zaradi vojne na Bližnjem vzhodu upočasnila, po osnovnem scenariju na 0,9 odstotka, inflacija pa okrepila na 2,6 odstotka. V Sloveniji razpoložljivi podatki za prvo četrtletje kažejo ohranjanje gospodarske rasti iz predhodnega četrtletja, z znaki umirjanja domače potrošnje. Četrtletna rast BDP naj bi po naših kratkoročnih napovednih modelih znašala 0,4 odstotka, medletna pa bo višja zaradi nizke lanske osnove.
Skupna inflacija, merjena s HICP, se je v Sloveniji marca upočasnila na 2,4 odstotka. Upočasnitev je bila posledica nižje medletne rasti cen hrane in energentov, ki je upadla zaradi gibanj cen elektrike, medtem ko je bil prenos višjih veleprodajnih cen nafte v končne cene goriv za zdaj deloma omejen zaradi ukrepov vlade in regulacije cen v prvem delu meseca.
Primanjkljaj države se je že lani povečal na 2,5 odstotka BDP, medtem ko se je dolg v deležu BDP zaradi nominalnega učinka gospodarske rasti znižal na 65,7 odstotka. Povečanje primanjkljaja odraža visoko rast izdatkov države, ki so jo poganjali predvsem socialna nadomestila, sredstva za zaposlene in investicije, ki so dosegle zgodovinsko največji delež v BDP. Vojna na Bližnjem vzhodu je poslabšala javnofinančne obete zaradi vpliva na gospodarsko rast in izvajanja ukrepov za blaženje rasti cen energentov, še ugotavljajo v Banki Slovenije.
