Dan po tem, ko so stranke LMŠ, SD, SAB in Levica potrdile, da so ob predlogu civilne sfere za menjavo vlade Janeza Janše krenile v aktivnosti, smo s sogovorniki iz različnih družbenih sfer analizirali zastavljeno. Z vsebinskega vidika ekonomist Anže Burger pozdravlja nekatera izhodišča Koalicije ustavnega loka, kot pozitivno ocenjuje več vključevanja lokalne ravni in skupnosti v odločanja, krepitev kapacitet za velike infrastrukturne projekte, brezplačne vrtce za vse in pospešitev projektov na področju prometne infrastrukture. A opozarja: "Generalno gledano, se mi zdi to zelo konservativen ekonomski program, ker v bistvu temelji na korporativizmu in ohranja zdajšnjo plutokracijo, ki jo imamo že od osamosvojitve dalje."
"Ne samo novi politični obrazi, ampak popolnoma nove politike"
Ob virusu še druge specifike
Če bi se poslanci odločili za menjavo vladne garniture, bi se Burgerju po pol leta zdela to zelo pogumna poteza: "Kot državljana me nestanovitnost v glavnih vejah oblasti skrbi." Kot rizično v teh okoliščinah menjavanje vlade vidi nekdanji politik in poslanec SDS Ivo Hvalica. Pravi sicer, da je politika umetnost možnega, a se mu to vseeno ne zdi realno: "Računati na to, da boš nekomu iz nasprotnega tabora odvzel nekaj poslanskih glasov oziroma dobesedno kupil nekaj poslancev, se mi zdi dokaj nerealno, tudi nekorektno." Poleg zdravstvene krize izpostavlja še: "V koaliciji imamo stranke, ki so praktično klinični mrtveci, in vprašanje je, kje vidijo rešilno vrv. Če bi razmišljal, kaj se bolj izplača, in če odmislim etično komponento, bi se poslužil prastarega pregovora, ki pravi: bolje drži ga, kot lovi ga." Te stranke zdaj vedo, kje so, ob skoku na drugo stran pa jih čaka niz neznank, meni Hvalica.
Korak naprej, a s slabostmi
Namere pobudnikov medtem pozdravljajo v Sindikatu Mladi plus, razlaga predsednica Tea Jarc: "Mi smo zelo veseli, da se je opozicija zganila, od nje se je vse te zadnje mesece pričakovalo veliko." Nadaljuje pa: "Kakršenkoli poskus zrušiti vlado Janeza Janše je več kot dobrodošel. Samo rošade pa ne bodo dosegle tega, kar si kot družba želimo. Ne samo novi politični obrazi, ampak popolnoma nove politike. Alternative, kjer se bo v ospredje dajalo dobrobit ljudi in okolja." Po njeni oceni bo treba spremeniti sistem do te mere, da ne bo dopuščal okupiranja političnega prostora in dela za lastne interese.
Lotil se je pobude, ker ne more gledati proč
"V vaših odzivih se čutijo silna energija in želja po spremembah, želja po normalizaciji države," se je na svojem blogu zahvalil ekonomist Jože P. Damijan, ki je pripravljen postati mandatar. Zapisal je, da lahko samo skupaj premagamo epidemijo. Kot je sporočil, je pobuda intelektualcev z njim na čelu presekala mantro, da ni osebe, ki bi upala prevzeti izziv. Dodal je, da je v Sloveniji preveč pripravljenosti druge pozivati k akciji in premalo tega, da bi ljudje sami prevzeli odgovornost. "Pobude sem se lotil kot angažiran državljan in profesor ekonomije, ki ne more gledati proč, ko se razgrajujejo temelji države. A eno je napisati diagnozo, drugo pa biti del rešitve. Povsem jasno mi je, da brez pripravljenosti lastnega angažmaja ne moreš motivirati drugih."
"Sama ideja je v bistvu nasledek predloga Alenke Bratušek o konstruktivni nezaupnici iz časa, ko so druge stranke, pa tudi civilna družba, ki stoji za tem pozivom, še vztrajale pri abstraktni nujnosti čimprejšnjih predčasnih volitev, pred katerimi bi nekako sama od sebe morala pasti tudi vlada," analizira filozof dr. Tadej Troha, ki ocenjuje, da je v tem smislu to korak naprej. Bi pa stranke poleg mandatarja že v prvem hipu lahko ponudile vsaj okvirno ekipo, meni tudi, da v programu ob rešitvah za krepitev zdravstvenega sistema manjka jasna strategija zamejitve epidemije. Meni pa: "Samo z jasnim načrtom, denimo s slovensko verzijo novozelandske strategije, je v času epidemije vlado sploh legitimno menjati."
Politična enotnost le ideal
"Situacija je izjemno resna, okužb je vsak dan več. Stopimo skupaj, naredimo skupen korak v smer omejevanja okužb in ohranjanja zdravja," je evropski poslanec Milan Brglez tvitnil včeraj in premierja pozval k sklicu seje Sveta za nacionalno varnost, ta bo na sporedu danes. Več sodelovanja si želi tudi Jarčeva, hkrati pa meni, da se bo treba poenotiti v viziji družbe, kakršno želimo imeti, ne samo v epidemiji: "Je trenutno največji izziv, mora se ga jemati z vso resnostjo, ampak vmes se dogaja razkroj demokracije, medijev, zdravstva, ki mu grozi privatizacija, javnega šolstva." Do politične enotnosti je skeptičen Hvalica, ki pravi, da je to idealistično gledanje, saj v trenutku razdeljene Slovenije to ni mogoče.
Manj političnih razprtij si želijo v gospodarstvu, prizadevajo si za konkretne rešitve, pravi direktor Mehanizacije Miler Branko Miler: "Z nekaterimi vladnimi ukrepi se gotovo ne strinjam, še posebej ne s pritiski na medije in določenimi kadrovanji. Po drugi strani pa zdaj sploh ni čas za menjavo." Je pa koroški podjetnik kritičen še do neodgovornosti drugih politik: "Levica je bila v vladi, pa je šla ven, zdaj, ko vidi, da ni druge možnosti, pa bi zopet bila." Miler sklene, da je vlado treba pustiti, da dela, na stvari, ki niso v redu, pa je treba opozarjati.