Za Trivom Kremplom, direktorjem nekdanjega družinskega podjetja AJM iz Spodnje Kungote, je dinamično poslovno leto. Kljub dvoletnem iskanju strateškega lastnika, so namreč z okoli 32 milijonov evrov prihodkov, lani dosegli rekordne rezultate. "Prihodke smo povečali za več kot četrtino in prvič presegli 30 milijonov evrov. Prodajo smo najbolj povečali na švicarskem trgu, in sicer za 60 odstotkov, v Avstriji za petino, v Sloveniji pa utrjujemo 20-odstotni tržni delež." Potem, ko so lani decembra večinski 70-odstotni delež, ki je bil v lasti soustanoviteljice podjetja AJM Marije Ajlec, prodali švedski skupini Inwido, ki združuje 38 proizvajalcev oken in stavbnega pohištva, je Krempl AJM iz druge generacije, popeljal v varne roke strateškega partnerja, ki načrtuje rast, tudi z nadaljnjimi prevzemi v regiji.
Števila zaposlenih pod Inwidom ne bodo zmanjševali
Da švedski lastniki zaupajo vodenju podjetja dosedanji upravi, je Antti Vuonokari, član izvršnega vodstva družbe Inwido, odgovoren za poslovanje skupine v regiji vzhodne Evrope, kamor je AJM po novem umeščen, nakazal že na prvi predstavitvi. Delavcem je namreč v odprtem pogovoru povedal, da se zanje ne bo veliko spremenilo, saj bo za razvoj in poslovanje AJM, še naprej skrbelo vodstvo pod direktorjem Trivom Kremplom. Tudi odgovor na vprašanje, ali bodo ohranili okoli 180 delovnih mest oziroma število morebiti postopoma povečevali, je takrat prepustil Kremplu: "Z avtomatizacijo in izboljšanjem proizvodnih procesov smo optimirali število zaposlenih. Če bo treba, bomo postopoma zaposlili tudi kak nov kader, zagotovo pa števila zaposlenih ne bomo zmanjševali," je zatrdil Krempl. Po njegovih besedah so zaposleni prihod novega večinskega lastnika sprejeli z razumevanjem kot zaželenega strateškega partnerja, kljub temu da je pri spremembah prisoten tudi določen strah za delovna mesta. Dodal je še, da se pod lastništvom največjega evropskega proizvajalca stavbnega pohištva nadeja sinergij v dobavnih verigah in izmenjavi znanj ter izkušenj.
Da je podjetniška zgodba AJM nastala v Spodnji Kungoti, pred 35 leti, sta najbolj zaslužna Marija in žal že pokojni Janez Ajlec, ki sta podjetje ustanovila v nekdanjem hlevu, vseskozi poudarja Krempl in dodaja, da je po letu 2014 vodenje podjetja prevzela druga generacija družine. Da ostaneš na trgu v tako hitro razvijajoči se industriji stavbnega pohištva več kot 30 let in pri tem postaneš največji proizvajalec v Sloveniji, je treba biti drzen in prodoren tudi pri določenih razvojnih potezah in proizvodih, še meni Krempl.
Vlaganja v zeleno industrijo in recikliranje se obrestujejo
To jim priznavajo tudi novi švedski lastniki, ki so po letu in pol pogajanj uvideli, da gre za partnerja z močno pozicijo na trgih Slovenije, Avstrije in Švice. "Blagovno znamko AJM bomo v našem portfelju še naprej razvijali. Veseli nas, da izdelujejo okna in vrata iz PVC-materiala, aluminija in lesa ter da ima podjetje več certifikatov za recikliranje. Verjamemo, da bomo z verigo dobaviteljev in podporo na strateški ter operativni ravni prispevali k nadaljevanju uspešne podjetniške zgodbe AJM," je dejal Vuonokari in dodal, da imajo nagledanih še nekaj prevzemnih tarč v regiji.
Kot je pojasnil Krempl, lahko tudi nova mednarodna podjetniška družina od AJM prevzame dobre prakse, predvsem na področju zelene proizvodnje in recikliranih materialov. Na inovativno naravnanost AJM kažejo tudi nagrade, med njimi so v letih 2021, 2023 in 2024, prejeli nemško nagrado za oblikovanje german design award winner in za inovacije german innovation award ter big see production design award. Pomembno je, kot pravi Krempl, da te na tako velikih trgih opazijo in nagradijo, še posebej zato, ker na nemškem in avstrijskem trgu nastopajo z izdelki lastne znamke AJM. V Avstriji imajo od leta 2012 tudi hčerinsko podjetje, v Nemčiji pa poslujejo preko posrednika.
"Kupci v Avstriji še posebej cenijo leseno stavbno pohištvo – okna, vrata in steklene stene iz kakovostnega lesa, pogosto v kombinaciji z aluminijem. Tako izdelki združujejo naraven videz, dolgo življenjsko dobo in visoko izolativnost ter so namenjeni zahtevnim arhitekturnim in nepremičninskim projektom," ugotavlja Trivo Krempl.
Robotizirana linija za proizvodnjo oken
V AJM sledijo tudi robotizaciji in avtomatizaciji proizvodnje, nazadnje so investirali 1,8 milijona evrov v novi robotizirani liniji za proizvodnjo PVC-oken. "Robotizirana proizvodnja tako teče že na treh linijah, ročnega dela tako rekoč ni več, razen v primeru, kjer profile oken ročno vgrajujemo v okovja," razlaga Krempl, in dodaja, da nova tehnologija prinaša večjo energetsko učinkovitost, optimizira rabo materialov in znižuje okoljski vpliv. Plusi so tudi pri produktivnosti, ki je višja za petino, manjši potrebni razrez PVC-profilov letno pa "prihrani" okoli devet ton plastike. Precej nižja je tudi poraba električne energije, ker ob današnjih cenah ni zanemarljivo.
V profile za PVC-okna in vhodna vrata nove generacije, kot je energeto+, vgrajujejo 70 odstotkov recikliranega PVC, kar prav tako zmanjšuje izpuste ogljikovega dioksida in zmanjšuje uporabo primarnih surovin. Pri tem se lahko PVC-profili, iz katerih je narejeno ohišje oken, reciklirajo sedemkrat, kar pomeni, da je življenjska doba materiala 350 let. Življenjska doba oken AJM pa je 50 let.
Trivo Krempl je neločljivo povezan tudi s smučanjem, tri desetletja je bil namreč aktivni sodelavec gorske reševalne službe na Pohorju. Prislužil si je tudi naziv pohorskega carja, je tudi član nadzornega odbora pri Smučarski zvezi Slovenije (SZS). Kot nam je povedal, se bo po zaključku mandata v SZS povsem posvetil vodenju podjetja AJM, predvsem nadgradnji sinergij s švedskim Inwidom ter utrjevanju tržnih deležev. Ljubitelji rekreativnega kolesarjenja ga vsako leto srečujejo tudi v okviru humanitarnega projekta AJM Tem Time Ride, ki bo letos na obronkih Kamnice 26. maja.
