
Elektromagnetna sevanja sejejo strah pred sodobnimi tehnologijami že dolgo, spomnimo se številnih kvaziposkusov, ki naj bi dokazovali škodljivost mobilnih telefonov, tudi ko ti še niso omogočili drugega kot poslati tekstovno sporočilo in klic. A strah se je znova povečal z napovedjo prihoda tehnologije 5G. Več gibanj, celo stranka, pozivajo k ukinjanju usmerjevalnikov Wi-Fi, svarijo pred tehnologijo 5G, saj naj bi uradna znanost tajila podatke o vplivu sevanja omrežij na ljudi in okolje. Obenem stranka nasprotuje denimo tudi cepljenju oziroma zagovarja svobodno odločanje o njem.
"Gre za politično kampanjo"

Strah pred novimi tehnologijami širijo prav nove tehnologije
Za razmere v Sloveniji je značilno vse večje zavedanje obremenitev okolja in ljudi z različnimi resničnimi ali navideznimi nevarnostmi. Ljudje se vse bolj otepajo tistega, kar se jim zdi nevarno, škodljivo ali nepotrebno. Kot posledica takšnega razmišljanja izgradnja novih omrežij mobilne telefonije (GSM-R, 5G), omrežij Wi-Fi, daljnovodov, radarjev … pogosto povzroči občutna nasprotovanja javnosti. Zaradi negativnega prizvoka določenih novih tehnologij to povzroči še dodaten odpor do njene uporabe. Slabost sedanjega stanja je v družbenih omrežjih, ki so v neomejenem obsegu dostopna vsakomur in pogosto širijo neresnice in nepreverjene informacije. Zaradi pasivne oskrbe z informacijami so potencialno zaskrbljeni ljudje prepozno obveščeni oziroma obveščeni delno in neustrezno.

Slovenija kot članica EU ima dolžnost do konca leta 2020 objaviti razpis vsaj za frekvenčni pas 700 MHz.
Posledic za zdravje ni pričakovati
Kot član svetovalnega odbora za elektromagnetna sevanja (EMS) pri Svetovni zdravstveni organizaciji Gajšek pravi, da redno spremlja znanstveno literaturo, kar mu omogoča, da ima dober pregled nad vsemi najnovejšimi izsledki in znanstvenimi zaključki. "Lahko rečem, da je na voljo ogromno znanstvenih raziskav (nekaj tisoč) o vplivih visokofrekvenčnih elektromagnetnih sevanj na zdravje v frekvenčnem območju do 10 GHz, kjer bo v začetni fazi delovalo tudi omrežje 5G. V območju milimetrskih valov (nad 30 GHz), kjer naj bi se uvajala tehnologija 5G šele v prihodnosti, je bilo izvedenih tudi veliko raziskav (nekaj sto) o vplivih številnih naprav na zdravje, na primer v zdravstvu (na primer EHF-terapija), varovanju (na primer body scanner), obrambi (na primer ADS) in telekomunikacijah (na primer satelitske povezave, wireless HD).
Ob slabi pokritosti s signalom mobilni telefon, ki ga imamo med telefoniranjem pri ušesu, ojača sevanje.

Najbolj seva indukcijska plošča, nato elektronska varuška
Številne raziskave o izpostavljenosti prebivalstva visokofrekvenčnemu elektromagnetnemu sevanju v okolju so pokazale, da so mejne vrednosti precej pod zakonsko določenimi, določajo jih smernice ICNIRP in domača zakonodaja. Na višini enega metra nad tlemi sevalne obremenitve dosegajo največ nekaj odstotkov mejnih vrednosti, v povprečju pa so nižje od enega odstotka. Primerjava izmerjenih vrednosti različnih naprav na razdalji 30 cm kaže - vrednosti so v odstotku mejnih vrednosti glede na Uredbo o EMS -, da lahko najvišje vrednosti najdemo v okolici indukcijskega kuhališča (35 %), sledi elektronska varuška (24 %), mobilni telefon (15 %), brivnik (13 %), sušilnik za lase (12 %), mikrovalovna pečica (8 %), računalnik (4 %), tipična bazna postaja na razdalji 180 m (3 %), pametni števec (< 2 %) in na zadnjem mestu naprava Wi-Fi (<1 %). Na podlagi teh rezultatov lahko ugotovimo, da naprave Wi-Fi v splošnem povzročajo zelo nizke sevalne obremenitve v našem okolju, pojasnjuje Gajšek in še dodaja, da bo omrežje 5G uporabljalo večje število majhnih baznih postaj nizkih oddajnih moči, ki se lahko namestijo na ulične luči ali ob straneh stavb na vsakih nekaj sto metrov v mestnih središčih. "To pa bo treba načrtovani z največjo mero pozornosti zaradi nadzora nad skupnimi sevalnimi obremenitvami."
O inštitutu
Inštitut za neionizirna sevanja je akreditirana in pooblaščena institucija za izvajanje meritev neionizirnih sevanj v celotnem frekvenčnem spektru – od statičnih polj, nizkofrekvenčnih in visokofrekvenčnih elektromagnetnih polj do infrardeče, vidne in ultravijolične svetlobe.
Dobra infrastruktura, manj sevanja
Na vprašanje, v čem se bazne postaje za omrežja pete generacije razlikujejo od dosedanjih (postaje 5G so približno petkrat dražje od 4G), Gajšek odgovarja, da je glavna razlika v višjih hitrostih prenosa. Visoke frekvence omogočajo zelo veliko pasovno širino, zato so idealne za povezovanje uporabnikov, ki se povezujejo v okolju z velikim številom uporabnikov, kot so recimo množične prireditve. Učinkovito delovanje je odvisno od masivnih (mMIMO) anten z več izhodi in več vhodi ter oblikovanja snopov radijskega signala. Pomembna novost so pametne antene mMIMO, ki oblikujejo zelo usmerjene snope in se uporabljajo za določitev optimalne poti do vsakega povezanega uporabnika. To pomaga zmanjšati motnje in povečati možnosti, da signali dosežejo predvidenega prejemnika. Strokovnjaki pojasnjujejo, da v primeru 5G omrežja sevajo na zahtevo, če torej ni uporabnikov, denimo ponoči v spalnem naselju, tudi ni sevanja. Prav tako je po mnenju mnogih poznavalcev dobra infrastruktura ključnega pomena za nizke sevalne obremenitve, saj ob slabi pokritosti s signalom mobilni telefon, ki ga nosimo pri sebi in ga imamo med telefoniranjem pri ušesu, ojača sevanje, da lahko zagotavlja dovolj kvalitetne storitve. Pričakovati je tudi, da bodo mobilni operaterji pri iskanju lokacij za bazne postaje 5G bolj sodelovali, saj možnost uporabe iste lokacije prinaša finančne prihranke pri investiranju v infrastrukturo.
Vendar pa nam z nadgradnjo na peto generacijo mobilnih tehnologij ni treba hiteti. Kot so povedali pri A1, se je po njihovih opažanjih sicer pojavilo veliko zanimanje za razvoj novih poslovnih modelov, vendar pa primera, da potreb ne bi mogli zadovoljiti z obstoječo tehnologijo, niso prepoznali. Opominjajo, da je od implementacije tehnologije 4G minilo komaj šest let. "Tehnologije še sploh nismo v celoti razvili. Treba je najprej počrpati vse, kar zmoremo z obstoječo."