Kaj je debelost
»Po opredelitvi Evropskega združenja za preučevanje debelosti (EASO) je debelost napredujoča bolezen, ki močno vpliva na posameznika in družbo. V klinični praksi prehranjenost posameznika ocenjujemo med drugim z indeksom telesne mase (ITM), ki je razmerje med izmerjeno telesno maso (kg) in kvadratom izmerjene telesne višine (m2). ITM 25–29,9 kg/m2 kaže na čezmerno telesno maso, ITM 30 kg/m2 ali več pa na debelost, pri čemer je treba upoštevati tudi starost, spol, etnično skupino, stanje telesnih tekočin in mišično maso,« pojasnjuje prim. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, specialistka družinske medicine s Katedre za družinsko medicino na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Dela v zasebni ambulanti družinske medicine na Brezovici pri Ljubljani, predava pa tudi na Fakulteti za vede o zdravju v Izoli in Fakulteti za zdravstvo Angele Boškin na Jesenicah.
»Klinična presoja debelosti ne temelji samo na izračunih ter tehtanju in mora biti pri ocenjevanju poosebljena, še posebej pri telesno aktivnih osebah in posameznikih z zmanjšano mišično maso. ITM je priročen in praktičen za oceno debelosti pri odraslih, vendar ga je treba razlagati previdno in z znanjem.«
Vsi, ki se poklicno ukvarjajo z osebami z debelostjo, morajo slediti novostim na področju te bolezni. Letos je angleški Nacionalni inštitut za odličnost v zdravstvu in oskrbi (NICE) objavil nove smernice.
»Vključujejo naslednja področja: generična načela oskrbe, prepoznavanje in razvrščanje čezmerne telesne mase in debelosti, oceno življenjskega sloga in vedenjskih intervencij, telesno dejavnost, prehranske ukrepe ter farmakološko zdravljenje,« pojasnjuje sogovornica. »Avtorji smernic opozarjajo, da se moramo vsi, ki obravnavamo bolnika z debelostjo, zavedati, da presenečenje, jeza, zanikanje ali nezaupanje glede zdravstvenega stanja lahko zmanjšajo sposobnost ali pripravljenost bolnikov, da se spoprimejo s svojimi težavami. Poudarjati moramo, da je debelost klinični izraz s posebnimi zdravstvenimi posledicami, ne pa vprašanje, kako so ljudje videti.«
Bolnika moramo motivirati
Družba debelosti še ne dojema kot bolezen. Večina sklepa, da osebe z debelostjo živijo nezdravo in ne skrbijo zase. To stigmo čutijo posamezniki, ki živijo z debelostjo, zato je pogovor z njimi zahtevna naloga. Dr. Rotar Pavličeva ponuja nekaj orodij za posvet.
»Ko začenjamo pogovor o telesni teži, lahko bolnika nagovorimo tako: ’Vam ustreza, da se danes pogovoriva o vaši telesni teži? Kako vaša teža vpliva na življenje in dejavnosti, ki jih imate radi? Kako pomembno se vam zdi, da glede teže kaj ukrenete?’ Če se bolnik s pogovorom ne strinja in o svoji teži ne želi razpravljati, ne silimo vanj.«
Mora pa vedeti, da mu bo osebje za pogovor na voljo kadarkoli v prihodnje, če oziroma ko se bo odločil spopasti s svojo kronično boleznijo.
»Ko dobimo bolnikovo privolitev, smo pozorni, da ves čas uporabljamo pozitiven, motivacijski in na bolnika osredotočen jezik,« dodaja zdravnica. Sledi ocena stanja bolnika, ustrezne meritve, ugotoviti je treba temeljne vzroke debelosti, zaplete, predvideti morebitne ovire pri zdravljenju. »Drugi korak je usmerjeni telesni pregled, pri katerem med drugim določimo ITM in izmerimo obseg pasu.« V tretjem koraku postavimo cilje. »Bolniku med pogovorom o debelosti pomagamo razumeti, da na telesno težo vplivajo številni različni dejavniki, vključno z genetskimi, okolijskimi in hormonskimi. Ker sta hujšanje in vzdrževanje dosežene telesne teže za osebe z debelostjo zahtevna procesa, se pogovor z bolnikom lahko izpelje denimo takole: ’Glede na zadnje izvide bi bilo dobro, da se pogovoriva o izboljšanju vašega zdravja in hujšanju, da bodo naslednji izvidi lahko boljši.’ V tem delu, namreč postavljanju dosegljivih ciljev, ugotavljamo, kakšna je bolnikova perspektiva. Tako mu bomo lahko pomagali izbrati cilje, ki so stvarni in dosegljivi,« poudarja dr. Rotar Pavličeva.
Upoštevati je treba tako kratkoročne kot dolgoročne cilje, jih z bolnikom pretehtati in načrtovati merljive korake.
Prvi ukrep je sprememba življenjskega sloga
Pred načrtovanjem obravnave je treba bolniku predstaviti osnovne možnosti zdravljenja, kot so prehranska terapija, telesna dejavnost in drugi nefarmakološki ukrepi, pa tudi vse dodatne pristope, od psihološkega, farmakološkega do kirurških posegov.
»Prvi ukrep je sprememba življenjskega sloga, ki je temelj vseh oblik zdravljenja debelosti in jo je treba vključiti v vsako ukrepanje za zmanjšanje telesne mase,« poudarja sogovornica.
Zdravljenje je za boljše splošno zdravje usmerjeno tako na zaplete, povezane z debelostjo, kot na debelost samo. Zato so glavni postopki naslednji: preprečevanje zapletov z ohranjanjem bolnikovega presnovnega zdravja, zdravljenje morebitnih zapletov, premagovanje stigmatizacije in povrnitev pozitivne telesne podobe. Tu pride na vrsto peti korak – spremljanje bolnika.
»Bolniku zagotovimo, da ga bomo spremljali, podobno kot spremljamo tudi bolnike z drugimi kroničnimi boleznimi, denimo s hipertenzijo ali hiperholesterolemijo.«
Dr. Rotar Pavličeva opozarja, da bolnik ne bi smel biti prepuščen sam sebi, saj gre za skupno pot, ki vključuje celo paleto strokovnjakov različnih disciplin.
Debelost prispeva k napredovanju sladkorne bolezni
Mnogo oseb s sladkorno boleznijo tipa 2 je predebelih, kar še poveča tveganje za zaplete, zato je poleg nadzorovanja sladkorja v krvi pomembno tudi zmanjšanje čezmerne telesne mase.
»Patofiziologijo, ki povezuje debelost in sladkorno bolezen, pripisujemo predvsem dvema dejavnikoma: inzulinski rezistenci in pomanjkanju inzulina. V zadnjih letih se vse bolj ukvarjamo z naslednjimi presnovnimi okvarami, ki so skupne tako debelosti kot sladkorni bolezni: oslabljena perfuzija tkiv, motnje spanja, disfunkcija hormonov, spremenjene ravni vitamina D, gastrointestinalne obremenitve in kronični vnetni procesi. Znano je tudi, da debelost prispeva k napredovanju sladkorne bolezni,« opomni zdravnica.
Najprej je treba narediti načrt za zmanjšanje maščobne mase.
»Namesto da bi se osredotočali izključno na zniževanje sladkorja v krvi, priporočamo, da že na začetku pristopimo k zdravljenju sladkorne bolezni tipa 2 s pomočjo zdravljenja debelosti. Raziskovalci trdijo, da lahko že zmanjšanje telesne mase za 15 odstotkov ali več vpliva na spremembo pri sladkorni bolezni tipa 2. Intenzivno multifaktorsko zdravljenje sladkorne bolezni je v nadaljevanju raziskave Steno-2 pokazalo, da se je življenjska doba podaljšala za 7,9 leta, srčno-žilni dogodek pa se je pojavil 8,1 leta pozneje kot pri običajnem zdravljenju.«
Zdravnica dodaja, da so sprememba prehrane, ustrezna telesna dejavnost in psihološka podpora najpomembnejše za hujšanje in vzdrževanje primerne mase.
»Nedavna angleška raziskava, objavljena v strokovni reviji Diabetes Care, opozarja na tvegan visok vnos čokolade in slaščic, masla, kruha z nizko vsebnostjo vlaknin, sladkorjev in konzervirane hrane ter nizek vnos sadja in zelenjave. Ta način prehranjevanja je bil linearno povezan s sladkorno boleznijo tipa 2,« povzema novo raziskavo dr. Rotar Pavličeva.
Pri novoodkriti ali že obstoječi sladkorni bolezni vsaj dvakrat na leto ocenijo tudi urejenost glikemije z meritvijo deleža glikiranega hemoglobina (HbA1c).
»Pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 vse pogosteje proučujejo tudi mejne vrednosti glikemije, proučujejo koncentracije, nad katerimi se tveganje za zaplete izrazito poveča. Zdi se, da se relativno tveganje za miokardni infarkt povečuje s kakršnimkoli povečanjem glikemije nad normalnim območjem. Zgodnji in dober nadzor glikemije pomembno zmanjša mikro- in makrovaskularne zaplete,« na vprašanje, ali nižji HbA1c zmanjša zaplete, odgovarja dr. Rotar Pavličeva. »V modelu Gummessona in sodelavcev so ocenili, da za vsak kilogram povprečne izgube teže obstaja povprečno znižanje HbA1c za 0,1 odstotne točke. Hermansen in Stratton pa sta s sodelavci ugotavljala, da znižanje HbA1c za odstotek pomeni 21 odstotkov manj kakršnihkoli zapletov, povezanih s sladkorno boleznijo, 21 odstotkov manj smrti, 16 odstotkov manj srčnega popuščanja, 14 odstotkov manj miokardnih infarktov in 12 odstotkov manj možganskih kapi.«
Preberite več zanimivih vsebin
v novi digitalni prilogi 'Sladko življenje',
brezplačno.
