
Zgodila se je afera Dieselgate, ki je močno očrnila koncern VW, veliko manj pa druge avtomobilske znamke, a to je pač stvar politike in pravne prakse. Kakorkoli že, dizel je pribit na križ in marsikdo bi se ga rad znebil.
S strogo tehničnega stališča je križanje dizla nesmiselno. Če predvidevamo, da odslej avtomobilski proizvajalci ne navajajo več neresničnih vrednosti izpustov, potem velja, da dizelski motor danes ni (več) ekološko (toliko) sporen. A je treba pri tem začeti na začetku.
Za okoli dve tretjini delcev, ki jih v okolje spuščajo avtomobili, so ''krivi'' gume, zavore in sklopka. Le tretjina odpade na izpuh. To seveda pomeni, da delce, sicer v manjši meri (okoli 40 %), v zrak spuščajo tudi elektromobili.
Ugledne inštitucije so z meritvami že dokazale, da so dizelski motorji čistejši od bencinskih. Pri 22 stopinjah Celzija naj bi bencinski motorji spuščali za 10-krat več delcev, pri minus 7 stopinjah pa kar za 62-krat več delcev kot dizelski motorji. (Vir: Paul Scherrer Institute, Švica).
Žveplo, nekoč velik onesnaževalec v izpustih MNZ, se je praktično umaknilo iz goriv, prav tako svinec in aromatske spojine (benzen …), ki so skrbeli za zadosti visoko oktansko število bencina (nadomestili so jih alkoholi).