Žvižgača ne bremeni več obtožba posilstva

Direktorica švedskega javnega tožilstva Marianne Ny se je odločila, da opusti preiskavo proti ustanovitelju Wikileaksa Julianu Assangeu zaradi domnevnega posilstva. Od leta 2010, ko se je začela preiskava zoper njega, je Assange zatrjeval, da je bil spolni odnos z žensko, ki ga je obtožila posilstva, sporazumen. Ker je v Veliki Britaniji izgubil bitko proti izročitvi Švedski, se je leta 2012 zatekel na ekvadorsko veleposlaništvo v Londonu, kjer od takrat biva v skopo odmerjenih prostorih.
"Ne bom odpustil ali pozabil, da sem bil sedem let zaprt brez obtožbe, medtem ko so moji otroci odraščali, moje ime pa je bilo blateno," se je odzval Assange. Ne glede na dobro novico iz Švedske je londonska policija že sporočila, da ga bodo morali kljub opustitvi pregona vseeno aretirati, če bo zapustil ekvadorsko veleposlaništvo. Bremenijo ga, da se leta 2012 ni predal sodišču. Njegova glavna težava pa je, da mu grozi izročitev ZDA, ki ga iščejo zaradi objave zaupnih dokumentov na straneh Wikileaksa. Britanske oblasti za zdaj niso ne potrdile ne zanikale, ali so morda dobile zahtevo za aretacijo Assangea od ZDA.
"Zdaj, ko se je situacija spremenila in so švedske oblasti opustile nadaljnjo preiskavo primera, pa Assange ostaja iskan zaradi sicer precej blažjega kaznivega dejanja. Policisti bodo temu namenili takšno stopnjo svoje pozornosti in virov, ki ustreza resnosti tega dejanja," so sporočili iz londonske policije. Assangeev odvetnik Per E. Samuelson je v začetku maja vložil novo prošnjo na pristojno švedsko sodišče za preklic švedskega naloga za aretacijo. Kot razlog je odvetnik navedel javne izjave visokih ameriških predstavnikov o tem, da ZDA hočejo aretacijo Assangea. Odvetnik je navedel zlasti nedavne izjave vodje Cie Mikea Pompea, češ da se Assange ne more več skrivati za pravili o zaščiti svobode govora. Izpostavil je tudi besede pravosodnega ministra ZDA Jeffa Sessionsa, da je aretacija Assangea "prednostna naloga".

Opustitev švedskega pregona Assangea se je zgodila le nekaj dni po tem, ko je Chelsea Manning, ki je Wikileaksu izročila zaupne dokumente State Departmenta in Pentagona o vojni v Iraku, zapustila ameriški vojaški zapor. Assange je že večkrat napovedal, da se bo predal, če bodo ZDA izpustile nekdanjo ameriško vojakinjo Manningovo, ki je bila zaradi izdaje državnih skrivnosti leta 2013 obsojena na 35 let zapora, po pomilostitvi pa je minulo sredo vendarle prišla na prostost. Sedanji ameriški predsednik Donald Trump je Manningovo med predvolilno kampanjo označil za izdajalko, ki bi jo bilo treba usmrtiti, vendar se ni vpletal v odločitev prejšnjega predsednika Baracka Obame o znižanju kazni.