Nevrolog Conrado Estol pa opozarja na drugačno resničnost. "Če nekdo zaspi v manj kot petih minutah, to ni supermoč, temveč znak kroničnega pomanjkanja spanca," poudarja strokovnjak. V obsežni analizi razkriva najpogostejše napake pri naših spalnih navadah. Obsedenost z merjenjem vsake podrobnosti našega počitka je namreč pripeljala do pojava ortosomnije – nespečnosti, ki jo povzroča pretiran nadzor nad spanjem. Kar 40 odstotkov prebivalstva danes ne spi dovolj kakovostno, kar močno vpliva na njihovo vsakodnevno delovanje.
Spanje ni le preprosto zapiranje oči, temveč zapleten proces, ki vključuje urejeno zaporedje lahkega spanca, globokega spanca in faze REM. Vsaka od teh faz opravlja ključne naloge za naše telo. Med spanjem možgani utrjujejo spomine, obdelujejo čustva in sproščajo rastni hormon. Študija britanske organizacije Biobank, v kateri je sodelovalo več kot pol milijona ljudi, potrjuje, da optimalen počitek traja natanko sedem ur. Če spite manj kot šest ali več kot devet ur, močno povečate tveganje za razvoj demence in bolezni srca ter ožilja. Dober spanec hkrati uravnava vaš tek in krepi imunski sistem.
Zakaj globok spanec z leti izginja?
Strokovnjak poudarja, da se količina globokega spanca z leti drastično zmanjšuje. To ustvarja idealne pogoje za kopičenje škodljivih beljakovin v možganih, ki jih znanstveniki povezujejo z Alzheimerjevo boleznijo. Ponoči namreč glimfatični sistem deluje kot čistilna naprava in iz možganov odstranjuje odpadne snovi. Ko slabo spite, ta sistem ne deluje učinkovito. Na to občutljivo ravnovesje negativno vplivajo stres, uživanje kofeina in alkohola ter obilni obroki tik pred spanjem. Estol svetuje, da za miren nočni počitek vzdržujete stalen urnik in stabilno večerno rutino.
Pri motnjah, kot je spalna apneja, nevrolog opozarja na zmanjšano sposobnost koncentracije in večje tveganje za srčno-žilne zaplete. Uporaba naprav za pomoč pri dihanju v takšnih primerih prinaša izjemno izboljšanje. Če radi dremate čez dan, spanje omejite na največ 30 minut, da ne boste zmotili nočnega ritma. Kakovosten spanec namreč dokazano zmanjšuje tveganje za srčni infarkt, raka in upad kognitivnih sposobnosti. Zato dobro spanje ni le vaša osebna izbira, ampak osnovna biološka potreba, ki je enako pomembna kot dihanje ali prehranjevanje.
